Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (1.101-1.200)

  1. sę̑klja, f. = 2. sekulja, der Grasfrosch (rana temporaria), C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); nam. saklja; prim. sač.
  2. sẹkljáč, m. das Wiegemesser, Jan. (H.).
  3. sẹkljáti, -ȃm, vb. impf. klein hacken, Mur., Cig., Jan., C.; klobase s. ( t. j. meso za klobase s.), Jsvkr.; — z očmi s., liebäugeln, V.-Cig.
  4. sẹkljìv, -íva, adj. beißend, bissig, Cig. (T.); s. jezik, Fr.- C.
  5. sekǫ̑n, m. = ungarischer Ochs, Jan., Glas.- C.
  6. sẹkotína, f. die Hiebwunde, Cig., C.
  7. sẹkovȃrih, m. der Förster, Mik.
  8. sekrę̑t, m. die Retirade; — prim. nem. das Secret, ein geheimes Gemach; iz lat.
  9. sekretár, -rja, m. = tajnik, der Secretär, Cig.
  10. sēkt, m. neka vrsta izbornega vina, der Sect, Cig.
  11. sēkta, f. odcepljena verska stranka, die Secte, Cig. (T.).
  12. sēktor, -rja, m. krožni izsek, der Kreisausschnitt, der Sector, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.).
  13. 1. sẹkúlja, f. das Hackbeil, das Hackmesser, Cig., Jan.
  14. 2. sę̑kulja, f. der Grasfrosch (rana temporaria), Erj. (Ž.); — prim. seklja.
  15. sẹkȗn, m. die Kreuzaxt, C.
  16. sekūnda, f. 60. del minute, die Secunde.
  17. sekundānt, m. tovariš pri dvoboju, der Secundant.
  18. sekūndən, -dna, adj. Secunden-: sekundna ura, die Secundenuhr, Cig. (T.); sekundno nihalo, das Secundenpendel, Cig. (T.).
  19. sekūndnik, m. der Secundenzeiger, Cig.
  20. sekvēstər, -stra, m. neka vrsta zasege; tudi: upravitelj tako zasežene stvari, der Sequester.
  21. sekvestrácija, f. die Sequestration, Cig., DZ.
  22. sekvestrı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) sequestrieren, Cig., Jan.
  23. sẹ̑ł, -ı̑, f. die Saat, das Getreide, Habd., Mik., M.
  24. sə̀ł, slà, m. 1) der Sendbote, der Bote, Meg., Mur., Cig., Jan.; sle poslati, Dalm.; angel ali s., Trub.; Joanezovi sli, Trub.; božji s., Krelj; brzi, hitri sli, Eilboten, Dalm.; s. ali legat, Skal.- Let.; razposlati posebne sle, Levst. (Nauk); Kje si tisti hitri sel, Ki si bil po me prišel? Npes.-K.; — 2) smrtni s., der Todtenkäfer (blaps mortisaga), Erj. (Ž.).
  25. seláč, m. Dict., C., pogl. sulač.
  26. selȃtnik, m. neki hrast, Šenpas v Ipavski dol.- Erj. (Torb.).
  27. sę̑łba, f. = selitev, Fr.- C.
  28. séłce, n. dem. selo, Cig., Jan.
  29. sę̑łəc, -łca, m. der Siedler, Z.; sokol s., der Wanderfalke, Erj. (Ž.).
  30. selēn, m. neka kemična tvarina, das Selen.
  31. sę̑łən, -łna, adj. preslan ali tudi žaltav, rabi samo o slanini ( nam. solen?), Tolm.- Erj. (Torb.).
  32. selēnij, m. = selen ( chem.), Cig. (T.).
  33. selēnov, adj. Selen-: selenova kislina, die Selensäure, Cig. (T.).
  34. selíłən, -łna, adj. Übersiedelungs-: selı̑łne pristojbine, DZ.
  35. selílọ, n. 1) die Übersiedelung, Cig., C., DZ.; — 2) coll. die Übersiedelungsgegenstände, Cig., DZ.; s. voziti, Z.
  36. selíšče, n. 1) die Baustätte, die Area eines Gebäudes, Cig., Jan., Kr.; — 2) der Ort einer Ansiedelung, die Ansiedelei, Cig., Jan.; tako je bila kmalu iz enega selišča vsa vas, Jurč.; — der Weiler, Jan.; die Ortschaft, DZ.; po vaseh in seliščih, Levst. (Nauk); — der Wohnplatz, Svet. (Rok.); njih s. je segalo do Sephara, Jap. (Sv. p.); — 3) das Lager eines wilden Thieres, C.; — das Bilchlager: polhi radi na staro selišče nazaj zahajajo, Slc.
  37. seliščnína, f. die Steuer vom Grunde, auf dem ein Haus steht, V.-Cig.
  38. selı̑tən, -tna, adj. die Übersiedelung, das Ausziehen betreffend: selı̑tna doba, die Auszugszeit, Cig.; ( nam. selitven).
  39. selı̑təv, -tve, f. die Wohnungsveränderung, die Siedelung; svobodna s., die Freizügigkeit, Jan.; ptičja s., der Vogelstrich, Jan.; s. narodov, die Völkerwanderung, Jan.
  40. séliti, sę́lim, vb. impf. s. koga, jemandes Siedelung besorgen; — s. se, die Wohnung, den Wohnsitz verändern, siedeln; o. sv. Jurju se bomo selili; ptiči se selijo, die Vögel ziehen weg.
  41. selitnína, f. die Übersiedelungskosten, Jan.
  42. selı̑vəc, -vca, m. der Wanderer: sokol s., = sokol selec, der Wanderfalke, Cig.
  43. selı̑vka, f. das Wanderthier, Nov.- C.; ptice selivke, Zugvögel, Jan., Cig. (T.).
  44. seljáča, f. = kmetica, Valj. (Rad).
  45. selják, m. = kmet, Mur., V.-Cig., Jan., C., Valj. (Rad), nk.
  46. seljàn, -ána, m. der Dorfbewohner, kajk.- Valj. (Rad); = kmet, Jan.
  47. 1. seljȃnka, f. 1) = kmetica, Valj. (Rad); — 2) das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); ( češ., polj.).
  48. 2. seljȃnka, f. die Silge (selinum), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. lat. selinum (?).
  49. seljȃnski, adj. 1) = seljaški, Jurč.; — 2) idyllisch, Cig., Jan.
  50. seljȃnstvọ, n. die Landbevölkerung, Jan. (H.).
  51. seljáški, adj. = kmetski, Zv.
  52. seljȃštvọ, n. die Bauernschaft, Bes.
  53. sẹ̑lje, n. coll. die Saatfrüchte, das Getreide, C., Mik., vzhŠt.; — prim. silje.
  54. seljénje, n. das Siedeln; seljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  55. sẹ̑łnica, f. der Säekorb, Dol.
  56. sełník, m. der Übersiedelnde: nadeti kakor svetojurski selniki, Jurč.
  57. sełnína, f. das Auszugsgeld, Cig.
  58. sélọ, n. 1) der Platz, worauf das Haus steht, der Baugrund, die Baustätte, Cig., Jan., C.; selo kopati, den Grund zu einem Gebäude graben, jvzhŠt.; — 2) die Ansiedelei, der Ort einer Colonie, Cig., Jan.; der Wohnsitz, Jan., Zora; die Ortschaft, Levst. (Nauk); der Weiler, V.-Cig., Jan.; na sę́lih, auf dem Lande, C.
  59. 1. sę̑łski, adj. Land-, Dorf-, ländlich, dörflich, Cig., Jan.; selsko plemstvo, der Landadel, Cig.; selsko veselje, die Landlust, Jan.; selske občine, die Landgemeinden, Levst. (Nauk).
  60. 2. səłskì, adj. Boten-, Cig.
  61. səlstvọ̀, n. 1) die Botschaft, Meg., Dict., Cig., Jan.; s. poslati, Trub., Dalm.; žalostno pošto ali s. prejeti, Skal.- Let.; — 2) das Botenwesen, Cig.
  62. selzena, f., Z., Pohl. (Km.), Mur., pogl. 1. in 2. slezena.
  63. selzenovəc, -vca, m., Cig., Tuš. (R.), pogl. slezenovec.
  64. sẹ̀m, adv. her, hieher; pojdi sem; s. ter tja, hin und her, tudi: hin und wieder, hie und da, Mur., Cig., nk.; sem ter tam, hieher und dorthin, M.; sem ter tam na pašo hodijo ovce, Dalm.; s. pa tam hoditi, auf u. ab gehen, jvzhŠt.; sem-le, hieher; do sem = do tod, Cig.
  65. səmánji, adj. Markt-; s. dan; semanji ustav, die Marktordnung, Levst. (Nauk); — Feiertags-: semanje oblačilo, Gor.- Cig., ZgD.
  66. səmánjica, f. = semanje oblačilo, Jan., ZgD.
  67. semca, f., Cig., pogl. osemec.
  68. sẹ́me, -mena, n. 1) der Same; laneno, praprotno, salatno itd. s.; nekoliko žita za s. pustiti; sẹ̑mena, (-ę̑na), Samenarten; — ( fig.) s. nesložnosti sejati; — 2) das Gezücht: vražje s., die Höllenbrut; — pravo s. je, er ist mir ein rechtes Früchtel, ein schönes Kräutel (= ein loser Bube); seme ti semensko! Jurč.; — 3) ptičje s., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); tudi: das Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Josch; — cigansko s., blauer Steinklee (melilotus caeruleus), Josch.
  69. sẹmę̑n, adj. samentragend, Jan.; — zum Samen bestimmt: semena pšenica, Z.
  70. sẹmenár, -rja, m. der Samenhändler, Cig., Jan.
  71. sẹmenaríca, f. die Samenhändlerin, Cig.
  72. sẹmenȃrstvọ, n. der Samenhandel, Cig.
  73. sẹ́menast, adj. samentragend, Cig.
  74. sẹmenàt, -áta, adj. viel Samen enthaltend, Cig.
  75. sẹ́mence, n. dem. seme; najmanjše semence je gorčično seme, Ravn.
  76. sẹ́menčəce, n. dem. semence; (semę̑nčəce), ogr.- Valj. (Rad).
  77. sẹ́menčək, -čka, m. der Zeisig, C.
  78. sẹ́menica, f. 1) die des Samens wegen angebaute Pflanze, das Samengewächs, Cig., Jan., Nov.; bes. der weibliche Hanf, der Saathanf, Cig., Jan., jvzhŠt.; — die Samenrübe, Štrek.; — = zeljna glava za seme puščena, C.; — der zur Besamung in einem Gehau stehen gelassene Baum, der Samenbaum, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 2) das Samenthierchen, Cig.
  79. sẹmeník, m. 1) das Samengefäß, Cig.; die Samenhülle, Cig. (T.); — 2) der Distelfink, der Stieglitz (carduelis nobilis), Fr.- C.
  80. sẹmenína, f. das Gesäme, Jan.
  81. sẹmeníščan, m. der Zögling eines Seminars, der Seminarist, C.
  82. sẹmeníšče, n. 1) die Samenschule, die Samenculturstation, Cig., Nov., SlN.; — 2) das Seminar, besonders das Priesterseminar, Cig., Jan., nk.
  83. sẹmenı̑ščnik, m. der Seminarist, nk.
  84. sẹmenítən, -tna, adj. samenreich, Fr.- C.
  85. səmə̀nj, səmnjà, m. der Markt, Alas., Dict., Mur., Jan., Mik., Trub., Dalm., nk., Gor.; — das Kirchweihfest, das Patrociniumfest, C., Gor., Kor., GBrda; — səmə̀nj, gen. sənjmà, Dol.; — (iz: senjem).
  86. sẹmenjáča, f. 1) die Samenpflanze, Z.; — 2) = das Samengehäuse, Jan.
  87. sẹmenják, m. 1) der Samenbehälter, das Samengefäß, Cig., Jan.; — die Samenkolben, bes. der Kukuruzkolben, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) = semenščak 2), der Samenbaum, Jan. (H.); — 3) der Nummulitenkalk, h. t.- Cig. (T.).
  88. sẹ́menje, n. Samengattungen; die Sämerei, Cig., Jan., C.; tudi: semę̑nje.
  89. sẹ́menka, f. der weibliche Hanf, C.
  90. sẹmenojẹ̑dka, f. ein samenfressendes Thier, der Samenfresser, Cig. (T.).
  91. sẹmenotòk, -tǫ́ka, m. der Samenfluss (bolezen), Cig., Jan.
  92. sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.- C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.
  93. sẹmenščák, m. 1) das Samengewächs, C.; — 2) der Samen- o. Mutterbaum, Cig., Jan., Nov.- C.
  94. semēstər, -stra, m. polletje, das Semester.
  95. sẹ̀mkaj, adv. hieher; (semkaje, Dalm.).
  96. səmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. = zmleti.
  97. səmnjár, -rja, m. = senjmar, Jan. (H.).
  98. səmnjeváti, -ȗjem, vb. impf. markten, Jan., C.; pogl. senjmovati.
  99. səmnjína, f. das Marktgeschenk, Jan.
  100. səmnjíšče, n. der Marktplatz, Jan., DZ., Zora; pogl. senjmišče.

   601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA