Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (10.201-10.300)

  1. 2. čẹ́slọ, n., pogl. čreslo.
  2. česmíga, f. = česmina, Mur., Cig.
  3. česmíka, ** f. = česmina, Valj. (Rad).
  4. česmı̑n, m. = česmina, M., Tuš. (B.).
  5. česmína, f. der Sauerdorn, der Weinschädling (berberis vulgaris), Mur., Mik.
  6. česmı̑nje, n. das Gesträuch des Sauerdorns, des Weinschädlings, M., Robič ( Nkol.).
  7. česmínov, adj. vom Sauerdorn, Mur.
  8. česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).
  9. česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
  10. čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
  11. čésnək, -sənka, (-nəka), m. dem. česen, Jan., Mik., Danj. (Posv. p.).
  12. česník, m. = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Štrek.
  13. česníka, f. fader, lästiger Mensch, Polj.
  14. česníkovica, f. die Narcisse, C.
  15. čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
  16. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
  17. čésnov, adj. Knoblauch-; česnova glava, eine Knoblauchzwiebel; česnovo olje, das Knoblauchöl, Cig. (T.).
  18. čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).
  19. česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.- Mik., Jan., C.
  20. česrȃvəc, -vca, m. der Wollkrämpler, Schönl.
  21. čę̑st, f. = čast, vzhŠt., ogr.; le lepo po česti, nur schön artig, Kropa ( Gor.).
  22. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
  23. 1. čestı̑t, adj. glücklich, selig: čestiti so ti, kateri ..., Krelj; — prim. stsl. čęstitъ, felix.
  24. 2. čəstı̑t, adj. = častit, Jan., nk.; čestita južina, gesegnete Mahlzeit! Kropa ( Gor.).
  25. čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. ( Pavl.).
  26. čestítanje, n. das Gratulieren, nk.
  27. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
  28. čestı̑tək, -tka, m. die Gratulation, C.
  29. čəstíti, -ím, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., Burg., nk.; bodi češčen, Heil dir! sei gegrüßt, Dict., Cig., Jan.
  30. čestı̑tka, ** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice- Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
  31. čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.- Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; ( Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
  32. čę́stọkrat, adv. oftmals, Meg., Jan., Krelj, ogr.- M., nk.
  33. česúlja, f. = češulja, Rib.- M.
  34. čéšljast, adj. kammförmig: češljaste tipalnice, Erj. (Ž.), Vrt.
  35. čę̑špljast, adj. pflaumenartig, Cig.
  36. češúljast, adj. büschelartig.
  37. četirikolę́sən, -sna, adj. vierrädrig, nk.
  38. četı̑rstvọ, n. die Vierzahl, C.
  39. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
  40. četrtogǫ̑rski, adj. Quartär-, Cig. (T.).
  41. četvę̑rčast, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
  42. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
  43. četverokolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Cig.
  44. četverolìst, -lísta, adj. vierblättrig, Jan.
  45. četverolístən, -stna, adj. vierblättrig, Cig.
  46. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
  47. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
  48. četveroplòsk, -plǫ́ska, adj. vierflächig, Cig. (T.).
  49. četveroslǫ́včən, -čna, adj. viersilbig, Jan.
  50. četverospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quartett, Cig., Jan., nk.
  51. četverostǫ̑pje, n. die Tetrapodie, Cig. (T.).
  52. četverostràn, -strána, adj. vierseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  53. četverostránski, adj. = četverostran, Jan.
  54. četverostròk, -strǫ́ka, adj. vierfach, Cig.
  55. četverostrùn, -strúna, adj. viersaitig: četverostruno glasbeno orodje, das Tetrachord, Cig.
  56. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
  57. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
  58. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
  59. četverovȓstje, n. die Vierzeile, Šol.
  60. četverovȓstnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Zv.
  61. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
  62. četvę̑rstvọ, n. die Tetradik ( math.), Cig. (T.).
  63. čílost, f. die Munterkeit, die Rüstigkeit.
  64. čı̑pkarstvọ, n. die Spitzenklöppelei, Cig., nk.
  65. čı̑pkast, adj. spitzenartig, mit Spitzen besetzt, čipkast trak, ein Spitzenband, Cig.
  66. čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
  67. čísəłən, -łna, adj. numerisch, Cig. (T.).
  68. čislák, m. der Rosenkranz, C.
  69. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  70. číslanost, f. das Ansehen, Cig.
  71. číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
  72. čislȃvəc, -vca, m. der Verehrer, Cig.
  73. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  74. čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.- Valj. (Rad).
  75. čislovȃnje, n. die Rechnung, Schönl.
  76. čislováti, -ȗjem, vb. impf. zählen, Guts.; — rechnen, Rechnung machen, Schönl., Kast.
  77. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
  78. čisták, m. der Augentrost (euphrasia officinalis), C.
  79. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
  80. čístčev, adj. Zinn-: č. pepel, DZ.
  81. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  82. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  83. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
  84. čistiłíšče, n. der Reinigungsort: das Fegefeuer, ZgD.
  85. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
  86. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
  87. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
  88. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  89. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
  90. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
  91. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
  92. čistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  93. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
  94. čistı̑vəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., Jan.
  95. čistı̑vka, f. die Reinigerin, Cig.
  96. čı̑stnica, f. das Blutheil (androsaemum officinale), Medv. (Rok.).
  97. čı̑stnik, m. die Platterbse (lathyrus), Cig., Tuš. (B.).
  98. čistóba, f. die Reinheit, C.
  99. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  100. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA