Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (10.101-10.200)

  1. časopı̑sən, -sna, adj. Zeitschrift-.
  2. časopı̑sje, n. das Zeitschriftenwesen, die Zeitschriften.
  3. časoslòv, -slǫ́va, m. das Brevier, C., Nov.; — stsl.
  4. časoslǫ̑vəc, -vca, m. der Chronolog, Cig., Jan.
  5. časoslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig., Jan.
  6. časoslǫ̑vje, n. die Chronologie, Cig., Jan.
  7. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
  8. časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
  9. čásovən, ** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, ( opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).
  10. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
  11. časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
  12. čȃst, -ı̑, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
  13. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
  14. časténje, n., pogl. čaščenje.
  15. časti, adv. vielleicht, Jarn.; — prim. često. (?)
  16. častihlẹ́pən, -pna, adj. ehrsüchtig, ehrgeizig, Jan., nk.
  17. častiláčən, -čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. častilakomen.
  18. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
  19. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
  20. častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
  21. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
  22. častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
  23. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
  24. častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
  25. častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
  26. častiljȗbje, n. die Ehrliebe, Cig., Jan.
  27. častílọ, n. die Auszeichnung, C.
  28. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
  29. častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
  30. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
  31. častı̑təv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
  32. častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
  33. častı̑tljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.
  34. častı̑tljivost, f. die Ehrwürdigkeit.
  35. častı̑tost, f. die Ehrsamkeit, die Ehrwürdigkeit.
  36. častı̑vəc, -vca, m. der Verehrer.
  37. častı̑vka, f. die Verehrerin.
  38. častivrẹ́dən, adj., nam. časti vreden, ehrwürdig: častivredni gospod župnik!
  39. častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
  40. častižéljnost, f. die Ehrbegierde, Mur., Cig., Jan., nk.
  41. častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).
  42. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
  43. čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
  44. částnost, f. das Ehrenvolle, das Ehrende; — die Achtbarkeit, Cig.
  45. čášast, adj. becherförmig, kelchartig, Cig.
  46. čȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, Z., Št.
  47. čəbelárski, adj. die Bienenzüchter, die Bienenzucht betreffend; čebelarsko orodje.
  48. čəbelȃrstvọ, n. die Bienenzucht.
  49. čəbę̑last, adj. bienenartig, Cig.
  50. čəbę̑łski, adj. Bienen-; čebelsko drevo, der Zeidelbaum, V.-Cig.
  51. čebohláti se, -ȃm se, vb. impf. grdo jokati se, Koborid- Erj. (Torb.).
  52. čebȗlarstvọ, n. der Zwiebelbau; der Zwiebelhandel.
  53. čebúlast, adj. zwiebelartig.
  54. čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  55. čę́dnostən, -stna, adj. tugendhaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  56. čehǫ́vski, adj. "čehovsko sukno = debelo sukno", Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. čoha.
  57. čeládast, adj. helmförmig, Cig., Jan.
  58. čelę̑sən, -sna, adj. = čelen, Cig. (T.); — stsl.
  59. čelę̑snik, m. eiserner Holzspanleuchter auf hölzernem Fußgestell, Rib.- M., BlKr.
  60. čelę̑snjak, m. = čelesnik, Lašče- Levst. (M.).
  61. čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče- Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.- Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče- Levst. (Rok.).
  62. čeljustáč, m. ein alberner Schwätzer, Kr.
  63. čeljustȃčka, f. eine alberne Schwätzerin, Kr.
  64. čeljustálọ, n. kdor rad čeljusta, Cig.
  65. čeljustáti, -ȃm, vb. impf. albernes Zeug schwatzen; kaj tu stojiš in čeljustaš? Zv.
  66. čeljustàv, -áva, adj. schwatzhaft, M.
  67. čeljustè, -ę́ta, m. = čeljustač, Lašče- Levst. (M.).
  68. čeljustę̑la, f. = čeljustačka, Lašče- Levst. (M.).
  69. čeljȗstən, -stna, adj. Kiefer-; čeljustni krč, die Mundklemme, Cig.; — čeljustni mozol, das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), V.-Cig.
  70. čeljústiti, -ȗstim, vb. impf. = čeljustati, Jan., M.
  71. čeljȗstje, n. der Rachen, Cig., M.
  72. čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).
  73. čeljȗstnik, m. 1) der Nagel an der Wagenschere, M.; — 2) velikanski č., der Kieferwurm (eunice gigantea), Erj. (Z.).
  74. čeljústniti, -ȗstnem, vb. pf. 1) etwas Unschickliches, Albernes aussprechen, M.; — 2) č. koga, jemandem eine Maulschelle geben, M.
  75. čelọ̑st, f. = čeloba, Ptuj- C.
  76. čemeríkast, adj. zornig, griesgrämig, Cig.
  77. čemę́rnost, f. der Zorn, M.; die Griesgrämigkeit, der Murrsinn, Cig., Jan.
  78. čę̑nčast, adj. geschwätzig, Z.
  79. čenčávast, adj. plauderhaft, geschwätzig, M.
  80. čenčávost, f. die Geschwätzigkeit, M.
  81. čépast, ** adj. zapfenförmig; zobje so trda telesa čepaste podobe, Erj. (Som.).
  82. čepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. 1) das Gefieder ausbreiten (o ptičih n. pr. kadar se v pesku kopljejo), C.; — sich hoffärtig kleiden, Z.; — wichtig thun, den Herrn spielen, Kras- Erj. (Torb.); — prim. ščepiriti se.
  83. čę̑pičast, adj. kappenförmig, Jan.
  84. čepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = čeperiti se, Jan., C.
  85. čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
  86. česȃłnik, m. der Kamm, Jarn., Cig., Jan., C.; — der Striegel, C.
  87. česálọ, n. der Kamm, Cig.; — der Striegel, Cig.; — = mikalnik, die Hechel, C.
  88. čésanje, n. 1) das Reißen, Z.; das Federschleißen, C.; — 2) das Kämmen; — das Striegeln.
  89. čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
  90. česȃvəc, -vca, m. der Kämmer, Cig., Jan.
  91. česȃvka, f. die Kämmerin, Cig., Jan.
  92. čésəc, -sca, m. dem. čes; der Splitter, Z.
  93. česə̀k, -skà, m. dem. čes; das Spanscheitchen, C.
  94. čésəlj, -slja, m. der Kamm, Habd.; — der Striegel, C.; — prim. češelj.
  95. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
  96. čésənj, ** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
  97. česla, f. = česmina, Mik.
  98. česlíka, f. das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Habd.; (češljika, Guts.).
  99. česlíkovina, f. = česlika, Cig.
  100. 1. čéslọ, n. der Kamm, BlKr.- Mik.

   9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA