Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (10.001-10.100)

  1. cẹstomèr, -mę́ra, m. der Wegmesser, das Hodometer, Cig. (T.).
  2. cẹstomę̑rəc, -rca, m. der Wegemesser, der Perambulator, Cig.
  3. cẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = potovati, Guts.; — iz češ. (?)
  4. cẹstovína, f. = cestnina, Mur., Cig., Jan., C.
  5. cẹstovı̑nar, -rja, m. = cestninar, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.
  6. cẹstovòd, -vǫ́da, m. der Viaduct, Cig., DZ.
  7. cesúlja, f. = češulja, čehulja, Ptuj- C.
  8. cesúljast, adj. = češuljast: c. grozd, Fr., Ptuj- C.
  9. cẹ̑vast, adj. röhricht, röhrenförmig, Cig., Jan., C.
  10. cẹ̑vkast, adj. röhrenförmig; — röhrig.
  11. cẹvopı̑sje, n. die Gefäßbeschreibung, Cig.
  12. cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
  13. cı̑cast, adj. aus Zits, M.; Imajo cicasta krila pa avbe zlate, Npes.- Kr.; cicasta janka, Npes. ( Kor.)- Kres.
  14. cı̑frast, adj. bunt, verziert, geschmückt, ogr.- C.; gefranst, Z.
  15. cigȃnski, adj. 1) Zigeuner-, zigeunerisch; — 2) betrügerisch.
  16. cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
  17. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
  18. 2. cíkast, adj. in Essigsäure übergehend: cikasto vino, Dol., Št.; — prim. 2. cikati.
  19. cı̑kljast, adj. weißgefleckt, Cig., M.
  20. címast, adj. Keime habend: pšenica je že cimasta, SlGor.
  21. cínast, adj. 1) zinnen; — 2) mit Glasur überzogen: c. lonec, Polj.; — 3) mit Glatteis überzogen: drevje je cinasto, Dol.
  22. cı̑nkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.
  23. cinǫ́brast, adj. zinnoberhältig: cinobrasta ruda, das Zinnobererz, Cig.
  24. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
  25. ciprę̑sa, f. die Cypresse (cupressus).
  26. ciprę̑sov, adj. Cypressen-: c. les.
  27. ciprę̑sovəc, -vca, m. der Cypressenhain, Cig.
  28. ciprę̑sovina, f. das Cypressenholz.
  29. cirı̑lski, adj. cyrillisch: rabilo je starim Slovencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, Navr. (Kop. sp.).
  30. cisoīda, f. die Epheulinie, die Cissoide, Cig. (T.).
  31. cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
  32. cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
  33. cistercijȃnka, f. die Cistercienserin, Cig., Jan.
  34. citrōnast, adj. citronenartig, Cig.; — citronengelb, Šol.
  35. cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
  36. cmę́htati se, -am se, vb. impf. schluchzend weinen, C.; — prim. cmihati se.
  37. cmę̑ndrati se, -am se, vb. impf. plärren, flennen, quarren, Cig.
  38. cmę̑ndriti se, -im se, vb. impf. = cmendrati se, Cig.
  39. cmę́niti se, -im se, vb. impf. flennen, maulen, Mur.
  40. cmę́rdati se, -am se, vb. impf. flennen, raunzen, quarren, Cig., Kras.
  41. cmę́rditi se, -im se, vb. impf. = cmerdati se, BlKr.
  42. cmę́riti se, -im se, vb. impf. eine weinerliche Miene machen, M.; plärren, flennen, Jan., Polj.; pridigalo se ni, da bi se mogli poslušavci cmeriti, LjZv.
  43. cmíhati se, -am se, vb. impf. mit verzogenem Gesichte weinen, quarren, flennen, Jan., C., vzhŠt., BlKr.- M.
  44. cmílast, adj. cmilasta preja, ein Gespinst von ungleichmäßiger Dicke, Z., Polj.
  45. cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.
  46. cmókast, adj. kloßig.
  47. cókast, adj. besudelt: cokasta miza, C.
  48. colnı̑jski, adj. zollämtlich, Cig., Jan.
  49. cǫ̑lstvọ, n. das Zollwesen, Cig., Jan.
  50. cọ̑prski, adj. Zauber-, Cig.; coprske tovarišice, Bas.
  51. cǫ́sa, f. liederliches Weib, Jan., SlGor.
  52. crẹ̑nsa, f., Tuš. (R.); pogl. čremsa.
  53. cukrȃrstvọ, n. die Zuckerfabrication, Cig. (T.).
  54. cúkrast, adj. zuckerartig, Zucker-.
  55. cukročı̑stəc, -tca, m. der Zuckerraffineur, Jan.
  56. cúnjast, adj. fetzig, zerrissen.
  57. cúsra, f. ein zerlumptes Frauenzimmer, C.
  58. cusráti, -ȃm, vb. impf. zausen, zerfetzen, C.; — prim. nem. zausen.
  59. cúsrav, adj. zerrissen, zerlumpt, SlGor.; cusrav je, kakor bi se bil z vetrom tepel, Glas.
  60. cúsravəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Valj. (Rad).
  61. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
  62. cvẹ̑tast, adj. blumicht, geblümt, Cig., Jan.
  63. cvẹtíčast, adj. geblumt; cvetičasta tkanina, Let.
  64. cvətlı̑čarstvọ, n. die Blumengärtnerei, der Blumenbau, Cig.
  65. cvẹ̑tstvọ, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.).
  66. cvı̑čkast, adj. cvičkasto vino, saurer Wein, LjZv.
  67. čȃdast, adj. vom Rauche angelaufen, rußfarben, Dict., Cig., Jan., Trst.
  68. čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen ( z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
  69. čȃjmiti se, -im se, vb. impf. = čajmati se, C.
  70. čalárnost, f. der Trug, die List, Meg., ogr.- M.
  71. čalȃrstvọ, n. = čalarnost, ogr.- M.
  72. čȃlmast, adj. mit dem Turban versehen, C.
  73. čarodẹ̑jstvọ, n. die Zauberei, Cig., Jan., C.; — stsl.
  74. čarodẹ̑łski, adj. Zauber-: čarodelska knjiga, das Zauberbüchlein, Šol.
  75. čarodẹ̑łstvọ, n. das Zauberwerk, Cig., Jan.
  76. čarokrásən, -sna, adj. zauberisch schön, nk.
  77. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
  78. čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.
  79. čȃsəc, -sca, m. dem. čas, Mur., Ravn.
  80. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
  81. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
  82. čȃsi, adv. bisweilen, Cig., Jan., Trub., Dalm., Levst. (Zb. sp.), nk.; časi ter časi, dann und wann, Cig.
  83. čȃsih, adv. = časi, Levst. (Močv.), Žnid.
  84. čȃsnica, f., V.-Cig., Guts., Pohl. (Km.), pogl. časnik.
  85. čȃsnik, m. die Zeitung, das Journal, Cig., Jan., nk.
  86. čȃsnikar, -rja, m. der Zeitungsschreiber, der Journalist, Cig., Jan., nk.
  87. čȃsnikarski, adj. Journalisten-, journalistisch, Jan., nk.
  88. čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
  89. časnína, f. das Zeitliche, V.-Cig.
  90. čȃsniški, adj. Zeitungs-, nk.
  91. čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
  92. čásnost, f. die Zeitlichkeit, die Endlichkeit, Cig.; srca niso našla držaja v časnosti, Cv.
  93. časoizprȃva, f. die Zeitgleichung, Sen. (Fiz.).
  94. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
  95. čȃsoma, adv. allmählich, Cig.
  96. časomèr, -mę́ra, m. der Zeitmesser, das Chronometer, Cig. (T.).
  97. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
  98. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
  99. časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
  100. časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.

   9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA