rus (956)

1. rȗs, m. = rus vol, Rib.- Mik., C.; — prim. irs, rs.
2. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
3. 1. rȗsa, f. 1) rusa krava, C., Štrek.; ("rsa"), Bohinj ( Gor.)- Mik.; — 2) die Birkhenne, C.
4. 2. rusa, f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
5. 3. rusa, f. der Bartweizen, vzhŠt.- C.; — prim. ruse.
6. rusák, m. der Blonde, C.
7. rusȃle, f. pl. = risale, ogr.- C.
8. rusȃlščak, m. der Pfingstmonat, ogr.- Valj. (Rad).
9. rúsana, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
10. 1. rȗsast, adj. gebräunt, M., Z.; — fuchsroth, Cig.; — von röthlichem Haar, Zilj.- Jarn. (Rok.).
11. 2. rȗsast, adj. mit einem Schnurrbart versehen, Št.
12. rȗse, f. pl. der Schnurrbart, Št.
13. rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
14. rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
15. rusetı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
16. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
17. rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
18. rusı̑n, m. rus vol, Cig., C., Rib.- Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.
19. rusína, f. die gelbe Farbe, ogr.- C.
20. rúsiti, -im, vb. impf. rothbraun färben, bräunen, M.; r. se, braun werden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
21. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
22. rȗslja, f. 1) eine Getreideart, dem Weizen ähnlich, Štrek.; ( prim. 3. rusa); — 2) neka riba v Krki, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
23. rusljáti, -ȃm, vb. impf. schreien, krächzen, ogr.- C.; (o kavranu) ogr.- Valj. (Rad).
24. rusoglàv, -gláva, adj. rothköpfig, Jan.
25. rusokrìł, -kríla, adj. rothflügelig, C.
26. rusolàs, -lása, adj. = rusih las, Cig.
27. rusovína, f. svinčena r., der Mennig, DZ.
28. rusúlja, f. rusa krava, Zilj.- Jarn. (Rok.), Z.
29. barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
30. barusáč, m. der Großbart, Mur., Cig., Mik.
31. barȗsast, adj. bärtig, Mur., Cig., SlGor.
32. barȗsnik, m. = barusač, M.
33. barȗsnjak, m. = barusač, C.
34. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
35. brusáč, m. der Schleifer, Cig.
36. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
37. brusaríca, f. die Schleiferin, Mur.
38. brusárnica, f. die Schleiferei, die Schleiferwerkstätte, Cig.
39. brusárski, adj. Schleifer-, Mur.
40. brusȃrstvọ, n. das Schleiferhandwerk, Cig., Jan.
41. brȗsəc, -sca, m. der Schleifer, Jan.
42. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
43. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
44. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
45. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
46. brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.
47. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
48. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
49. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
50. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
51. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) ^*; — rus., češ.
52. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
53. brusnína, f. das Schleifsel, V.-Cig.
54. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
55. dobrúsiti, -im, vb. impf. das Schleifen beenden.
56. grȗst, m. der Ekel, Cig., Jan., Blc.-C.
57. grústən, -stna, adj. ekelhaft, Cig. (T.).
58. grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
59. grustljìv, -íva, adj. ekelhaft, Z.
60. hrȗst, m. 1) das Geräusch von dürren Aesten, C.; — 2) robuster, vierschrötiger Mensch; obogatil ga bo kralj zelo, kdor tega hrusta (Golijata) premaga, Ravn.
61. hrustálọ, n. der Fresser, SlN.
62. hrustánčast, adj. knorpelartig, knorpelig.
63. hrustánčən, -čna, adj. knorpelig; Knorpel-; hrustȃnčni sklep, die Knorpelfügung, Cig.
64. hrustančevína, f. die Knorpelsubstanz, Erj. (Som.).
65. hrustȃnčnica, f. das Knorpelthier, Cig.
66. hrustánəc, -nca, m. der Knorpel; ščitasti h., der Schildknorpel, kolobarčasti h., der Ringknorpel, kopitasti h., der Gießbeckenknorpel, (beim Kehlkopf), Erj. (Som.).
67. hrústanje, n. das Knorpeln.
68. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
69. hrustàv, -áva, adj. 1) knorpelnd, Cig.; — 2) knorpelig, Cig., Jan.
70. hrustȃvəc, -vca, m. 1) der Knorpeler, der Nager, Jan.; — 2) der Prahler, Fr.- C.; — der Schreihals, Tolm.; — 3) = hrustanec, Mur., Cig., Mik., Tolm.
71. hrustȃvka, f. 1) die Knorpelkirsche; — 2) eine Art Birne, M.; — 3) der Knorpelsalat (chondrilla), C., Medv. (Rok.).
72. hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.- C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.- C.; — neka vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.- C.
73. hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.- C.
74. hrústiti se, -im se, vb. impf. 1) sich brüsten, prahlen, Cig., Jan., C., Jurč.; — 2) trotzen, Mur.; — prim. hrostiti se.
75. hrustljȃnje, n. das Knorpeln, M.
76. hrustljȃnka, f. = hrustavka (črešnja), Burg.
77. hrústljast, adj. kar se da hrustljati, krhek, Cig.
78. hrustljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, Mur., Cig.
79. hrustljȃvka, f. 1) die Knorplerin, Z.; — 2) der Eissalat, Z.
80. hrustljȃvkast, adj. = hrustljiv, Vrtov. (Vin.).
81. hrustljìv, -íva, adj. kar se da hrustati: hrustljive jagode, Vrtov. (Vin.).
82. hrȗstnica, f. hrustnice, Knorpelfische (chondracanthi), Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
83. hrústniti, hrȗstnem, vb. pf. einen Knorpellaut hervorbringen, M.
84. inkrustácija, f. oskorjava, die Incrustation, Cig.
85. 1. izbrúsiti, -im, vb. pf. 1) ausschleifen: i. škrbo; — abwetzen: i. črevlje, die Stiefel abgehen, i. se, sich abwetzen, Cig.; — 2) fertig schleifen: i. nože.
86. 2. izbrúsiti, -im, vb. pf. mit Heftigkeit ausspeien, Cig., Gor., Dol.
87. kamenobrȗsəc, -sca, m. der Steinschleifer, Jan.
88. marȗske, f. pl. = maruskle, Tolm.
89. marȗskle, f. pl. die Masern (morbilli), ( prim. furl. varùscli = morbilli), Goriš.- Štrek. (Arch.).
90. marusklìv, -íva, adj. mit Masern behaftet: marusklivi otroci, Goriš.
91. nabrúsiti, -im, vb. pf. scharf schleifen, schärfen; nabrušen nož, meč; — nabrušen jezik, eine scharfe Zunge; — n. koga, aufhetzen, C.
92. nárus, adj. röthlich, Rez.- C.
93. nožebrȗsəc, -sca, m. der Messer- o. Scherenschleifer, Levst. (Nauk).
94. obrȗs, m. das Abwischtuch, die Serviette, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
95. obrȗsək, -ska, m. das Schleifsel, obruski, die Abfälle beim Schleifen, Cig.
96. obrúsiti, -im, vb. pf. ringsherum abschleifen; obrušene ploskve, Schlifflächen, Cig. (T.).
97. odbrúsiti, -im, vb. pf. wegschleifen, wegwetzen.
98. pobrúsiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schleifen; — 2) nachschärfen, Mur., Cig.; s kamenom nabrušeno koso z oslo p., Dol.
99. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
100. pohrústati, -am, vb. pf. hrustaje pojesti, knorpelnd verzehren oder auffressen; levi človeka pohrustajo, C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani