rum (1208)

1. rūm, m. neka žganjica, der Rum.
2. rumè, -ę́ta, m. rumenkast vol, Valj. (Rad), Idrija.
3. rumèn, -éna, adj. 1) gelb; rumeno listje; rumeno solnce; rumeni lasje, das Goldhaar, Jan.; — 2) roth, Jan., ogr.- C.; rumena kri, Schönl.
4. rumę̑n, m. 1) der Ducaten, C.; — 2) ein rothgelber Ochs, BlKr., Lašče- Levst. (M.).
5. rumę̑na, f. eine rothgelbe Kuh, Cig., BlKr., Lašče- Levst., Ljub.
6. rumę̑nce, n. der Eierdotter, Kor.- Jarn.
7. rumę́nče, -eta, m. ime rumenemu volu, Vrtov. (Km. k.), Tolm.- Erj. (Torb.).
8. rumę́nčək, -čka, m. dem. rumenec; 1) neki čmrlj, Ravn.- Cig., Mik.; — 2) rumene dlake voliček, BlKr.- Let.
9. rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
10. rumę́nək, -nka, m. die Kamille (matricaria chamomilla), C.
11. rumenẹ̑nje, n. das Gelbwerden.
12. rumenẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden; grozdje rumeni; jabolka rumenijo.
13. rumeníca, f. 1) gelbe Erde, Cig.; — svinčena r., das Bleigelb, Cig.; — 2) = pisanka, piruh, das Osterei, ogr.- C.; — 3) neka breskev, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka zgodnja češpa, C.; — 5) die Gelbsucht, Jarn., Cig., Gor.; — 6) = cinober, Cig., Jan.
14. rumenı̑čnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
15. rumenı̑ja, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
16. rumeník, m. 1) der Eierdotter, C.; — 2) der Saflor (carthamus), C., Tuš. (B.).
17. rumenílọ, n. 1) die gelbe Farbe, das Gelb, Cig., Jan., DZ.; anilinovo r., das Anilingelb, DZ.; — 2) die Röthe: večerno r., Jan.; — die Schminkröthe, Habd.- Mik.; — die rothe Schminke, Guts.- Cig.
18. rumenína, f. das Gelb: kromova r., das Chromgelb, Žnid.
19. rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.
20. rumenjáča, f. das Osterei, C.
21. rumenják, m. 1) der Eierdotter; — 2) der Ducaten; — 3) der Citronenfalter (colias rhamni), Erj. (Ž.).
22. rumenjákast, adj. dottergelb, Cig.
23. rumę̑nje, n. das Gelb, Cig.
24. rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.- C., Koborid- Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.- Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
25. rumę̑nkast, adj. gelblich; — blond.
26. rumenkastorjàv, -áva, adj. gelblichbraun.
27. rumenkastozelèn, -éna, adj. gelblichgrün.
28. rumę̑nklja, f. = rumenkulja, Medv. (Rok.).
29. rumę̑nkljast, adj. gelblich, Cig., Mik.
30. rumę̑nkljat, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., Mik.
31. rumenkúlja, f. die Hacquetie (hacquetia epipactis), C.
32. rumenoglȃvka, f. = penica, der Goldwirbel, Cig.
33. rumenokljùn, -kljúna, adj. gelbschnabelig, Jan.
34. rumenokljȗnəc, -nca, m. der Goldschnabel, Cig., Jan.
35. rumenokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
36. rumenolàs, -lása, adj. goldhaarig, blond, Jan., nk.
37. rumenolȃsəc, -sca, m. der Goldhaarige, der Blonde, Jan., nk.
38. rumenolȃska, f. die Goldhaarige, die Blonde, Cig., Jan., nk.
39. rumenomarǫ́gast, adj. gelbgefleckt, Jan. (H.).
40. rumenopę́rən, -rna, adj. gelbblätterig, Jan.
41. rumenoprǫ́gast, adj. gelbgestreift, Cig., Jan.
42. rumenopȓsnat, adj. gelbbrüstig, Jan. (H.).
43. rumenordèč, -ę́ča, adj. gelbroth, Cig.
44. rumenorę̑pka, f. der Gelbschwanz, Cig.
45. rumenorı̑tka, f. der Gelbsteiß, Cig.
46. rumenọ̑st, f. das Gelbe, die gelbe Farbe, Cig.
47. rumenóta, f. = rumenost, Cig.
48. rumenozelèn, -éna, adj. gelbgrün, Cig.
49. rȗmpa, f. 1) der Knollen, der Knorren ( z. B. am Holze), C.; — 2) neka velika hruška, Mur., vzhŠt.
50. rȗmpast, adj. knorrig, C.
51. bẹlorumèn, -éna, adj. weißgelb, Cig.
52. blẹdorumèn, -éna, adj. blassgelb, fahlgelb, Cig., Jan.
53. brúma, f. = pobožnost, C., Trub.; — prim. brumen.
54. brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.
55. brȗmbice, f. pl. die Maultrommel, Trst. (Let.), SlGor.; — prim. brumbati, brmbice.
56. brȗmda, f. = 1. brunda, Cig., M.
57. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
58. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
59. brúmnost, f. = pobožnost.
60. brȗmski, adj. = brumen, C., Dalm.
61. črnorumèn, -éna, adj. schwarzgelb.
62. drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
63. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
64. drȗmək, -mka, m. dem. drum, Rib.- M.
65. drȗmlja, f. die Schalmei (sampogna), Alas.; — prim. dromlja.
66. grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.- C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
67. hrȗm, m. 1) das Getöse, der Lärm; posvetni hrum, das Weltgeräusch; — 2) das Echo, Mur.
68. hrúmati, hrȗmam, -mljem, vb. impf. lärmen, tosen, Mur.
69. hrúmən, -mna, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., Jan., C., nk.
70. hrumestati, -am, vb. impf. grob schwatzen, Notr.
71. hrumestav, adj. kdor rad hrumesta, Notr.
72. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
73. hrúmiti, hrȗmim, vb. impf. widerhallen, ogr.- C.
74. hrumpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) mit Geräusch fressen, knorpelnd essen, = hrustati, vzhŠt.- C.; — 2) röchelnd husten, C.
75. hrumtati, -am, vb. impf. = hrumpati, C.
76. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
77. instrumentāl, m. družilnik, der Instrumental ( gramm.).
78. instrumentālən, -lna, adj. Instrumental-, Cig., Jan., nk.
79. izhrumẹ́ti, -ím, vb. pf. ausstürmen, Cig.
80. izrumenẹ́ti, -ím, vb. pf. = orumeneti, Cig.
81. korumbína, f. = korbin, vinika, Črniče ( Goriš.).
82. krúmpast, adj. = šantav; — prim. bav. krump.
83. krȗmpež, m. der Kreuzschnabel (loxia), Cig., Jan., Frey. (F.).
84. krȗmpiška, f. = krompir, ogr.- Valj. (Rad).
85. maslenorumèn, -ména, adj. buttergelb, LjZv.
86. medenorumèn, -ména, adj. honiggelb, Cig.
87. mētrum, m. das Versmaß, das Metrum, nk.
88. modrorumę̑nkast, adj. gelblichblau, Zora.
89. orumenẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Cig., Jan.
90. orumenẹ́vati, -am, vb. impf. ad orumeneti; gelb werden, Jan., C.
91. orumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen, Cig.
92. orumę́njati, -am, vb. impf. ad orumeniti: pšenica se je orumenjala, Jurč.
93. oskrȗmba, f. 1) die Verunreinigung, die Besudelung, Mur., Cig.; die Verunstaltung, Vrt.; — die Befleckung, die Schändung, Cig., Jan., nk.; o. imena, C.; — 2) eine Hautkrankheit, Kr.- Valj. (Rad); der Ausschlag, Cig.; oskrumbe so se mu napravile po obrazu, Polj.; — die Räude (eine Baumkrankheit), Cig., M.; oskrumbe na drevesu, Pirc.
94. porumenẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach und nach) gelb werden; verfalben; pri starem človeku očesna leča porumeni, Žnid.; od hlapa porumeni brezbarven plamen, Erj. (Min.).
95. porumenẹ́vati, -am, vb. impf. ad porumeneti, Jan. (H.).
96. porumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen; p. se, gelb werden; zemlja se od praha porumeni, Zv.
97. prehrumẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchbrausen, Cig.; — 2) vso noč p. (durchlärmen), Cig.
98. prihrumẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend, lärmend herbeikommen; — anstürmen, Cig.
99. prihrumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihrumeti: divji Turek je često prihrumeval v slovenske kraje, Let.
100. raztrȗmpati, -am, vb. pf. = raztrupati, Dict.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani