rum (809-908)

809. pretíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad pretekniti; 1) durchstecken; — 2) anders oder anderswohin stecken, umstecken; kline p.; — p. se, cursieren: denar se pretiče, Z.; — 3) herumstöbern, Jan.
810. pretrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) = trobeč prehoditi; ulice p. (durchtuten), Cig.; — 2) eine gewisse Zeit hindurch auf einem Horn, einem Blasinstrumente spielen; celo uro p.; — 3) p. koga, stärker, lauter blasen als jemand, Cig.
811. pridivjáti, -ȃm, vb. pf. rasend, tobend kommen; truma pijancev je pridivjala, C.
812. prigodrnjáti, -ȃm, vb. pf. 1) brummend kommen; — 2) erbrummen, Cig.
813. prigǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. 1) musicierend (geigend) kommen; — brummend kommen; — 2) durch Musicieren erwerben, erfiedeln.
814. prihǫ̑dnji, adj. künftig; prihodnji čas, die künftige Zeit, das Futurum, Jan.; v prihodnje, künftighin.
815. prihǫ̑dnjik, m. das Futurum ( gramm.), Jan.
816. prihrúti, -hrújem, vb. pf. tosend herankommen, mit Ungestüm heranstürmen; voda, truma ljudi je prihrula, vojske so prihrule, C.
817. primomljáti, -ȃm, vb. pf. brummend herankommen: medved primomlja, Bes.
818. primrmráti, -ȃm, vb. pf. 1) murrend, brummend kommen; — 2) erbrummen.
819. pripískati, -skam, -ščem, vb. pf. 1) auf einem Instrumente pfeifend kommen; — 2) sich durch Pfeifen (auf einem Instrumente) erwerben.
820. prirȃstək, -stka, m. 1) die Anwachsung (an etwas), das Angewachsene, der Anwuchs, Cig.; bradavičasti prirastki na krompirju, BlKr.- Let.; — der Beihalm, Cig.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.); — das Trumm (ein Nebengang im Bergbau), Cig., Jan.; — das Augment ( gramm.), Jan.; — der Zins, die Interessen, C., Z.; — 2) der Zuwachs, das Erträgnis, die Fechsung, Mur., Cig., Jan., C.; dati seme na pol prirastka, Z.; — tudi pl. prirastki, C.
821. prisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) dazulangen: vse priseže (greift zu), kar je rok imelo, Ravn.; p. k čemu, etwas erreichen, C.; = p. kaj: Matjaž pa seže v tošnjico (žep), Priseže svetel, rumen zlat, Npes.-Schein.; — 2) einen Eid ablegen, schwören; krivo, po krivem p., einen Meineid schwören, falsch schwören; p. na kaj, etwas mit dem Eide bekräftigen, beschwören; na to prisežem; p. na ustavo, die Verfassung beschwören, Cig.; — p. na glavo, beim Kopfe schwören, ( prim. prisegati); — 3) prisežen = zaprisežen, vereidet: priseženi možje.
822. prišvedráti, -ȃm, vb. pf. mit krummen Beinen herangeschritten kommen, Z.
823. pritrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) ein Blasinstrument ( z. B. ein Horn) blasend herankommen; — 2) erblasen, Cig.; — herbeiblasen: p. mladoletje (o trobenticah), Trst. (Let.).
824. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
825. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
826. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
827. ptíčevina, f. 1) das Vogelfleisch, Z.; — 2) neka vinska trta, (tičevina) Št.- Erj. (Torb.); die Vogeltraube, Trumm.
828. ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
829. ptı̑čnjak, m. 1) das Vogelhaus, C.; — 2) neka trta, Radgona- Erj. (Torb.); = ptičevina, die Vogeltraube, Trumm.
830. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
831. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
832. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
833. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
834. ránfol, m. = ranfolica: beli in rdeči r., Št.- C., (ranful) Trumm.
835. ranfolíca, f. neka vinska trta, Št.- C.; rother Heunisch, Trumm.
836. ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.- C.; der "Ranfler", Trumm.
837. rȃvs, m. der Zank, die Rauferei; ravs in kavs; — der Lärm, der Rummel; nočni ravs, Jurč.
838. rȃvsanje, n. das Zanken, die Rauferei; — der Rummel.
839. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).
840. razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.
841. razdẹlı̑təv, -tve, f. die Theilung, die Eintheilung, die Vertheilung; r. na troje, die Dreitheilung, Cig. (T.); r. na stopnje, die Gradeintheilung, Cig. (T.); davčna r., die Steuerumlage, Cig., Jan., Levst. (Pril.); davčne razdelitve na vso deželo, die Landesumlagen, Levst. (Pril.).
842. razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
843. raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.
844. raznašȃvəc, -vca, m. 1) der Herumträger, der Austräger, Cig., nk.; — 2) der Verschlepper, (raznȃšavəc) Valj. (Rad); — 3) der Postenträger, Cig.; — der Verleumder, Mur., Cig.
845. raznošȃj, m. der Herumträger: ( sv. Nikolaj), Otročjih jabolk raznošaj, Levst. (Zb. sp.).
846. razpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) herumerzählen: od veže do veže r., Jurč.; — 2) zuende erzählen, in der Rede ausführen: to moram r., kar sem začel, Jurč.
847. razséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) ringsherum ansiedeln, Mur.; — r. se, sich ringsherum ansiedeln, Let., LjZv.; — 2) entvölkern, Cig. (T.).
848. razsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.- Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln ( v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — ( vb. pf. = razsuti, Št.).
849. raztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad raztepsti; 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abquirlen, zerrühren; — zerprügeln, zerbleuen; — r. po vodi, im Wasser herumschlagen, herumpatschen, Jurč.; — 2) verstreuen, verschleudern; zrnje, denar r.
850. raztrǫ́sina, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.), weißer Grob-Heunisch, Trumm.
851. rédkəv, -kve, f. der Rettig (raphanus sativus); — divja r., der Hederich (raphanus raphanistrum), Josch; — prim. stvn. retih, ratih iz lat. "radicem", Mik. (Et.).
852. rę́nča, f. eine Person, die immer brummt, M.
853. renčálast, adj. knurrig, brummig, Cig.
854. rę́nčast, adj. knurrig, brummig, M.
855. rę́nčati, -ím, vb. impf. knurren; brummen; pes renči; tudi o človeku: kaj zmerom renčiš!
856. rę́nčav, adj. knurrig, brummig.
857. rentáčenje, n. das Brummen; das Zanken, Kr.
858. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
859. repìč, -íča, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) der Obststiel, Cig.; — 3) der Ackerrettig (raphanus raphanistrum), Cig., Medv. (Rok.).
860. 2. rẹ̑pnica, f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.- Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
861. rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
862. rībez, m. die Johannisbeere (ribes rubrum), Mur., Cig., Jan.
863. rı̑gəc, -gca, m. die stumpfblättrige Rampe (erucastrum obtusangulum), Medv. (Rok.).
864. rjavína, f. 1) der Rost; — 2) rostige Dinge; — 3) neka vinska trta, Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); rother Portugieser, = kraljevina, Trumm.; — debela r., rother Veltliner, Trumm.
865. rjavožȏłt, adj. = rjavorumen, Jan. (H.).
866. rmèn, -éna, adj., pogl. rumen.
867. robániti, -ȃnim, vb. impf. lärmen, poltern, rumpeln, Jan., M., Bes., Nov.; z mizo, s stolom r., Gor.; na duri r., an die Thüre schlagen, Gor.
868. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
869. rogovíliti, -vı̑lim, vb. impf. 1) mit den Händen herumfahren; ungeschickt oder ungestüm sich bewegen; sein Unwesen treiben; po noči r. po mestu; — hetzen, wühlen; — 2) r. se, sich gabeln, Cig.
870. rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
871. rojíti, -ím, vb. impf. schwärmen (o čebelah); (= r. se, Mur.); — herumschwärmen, wild herumfahren, rasen, toben, Cig., Jan., Mik.; — strašne misli mu rojijo po glavi, es jagen grause Gedanken in seinem Kopfe herum.
872. rojı̑vəc, -vca, m. der Herumschwärmer, Cig., C.
873. romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
874. rompljáti, -ȃm, vb. impf. rummeln, Cig.; — Geräusch machen, BlKr.; — prim. nem. rumpeln.
875. romúliti, -ȗlim, vb. impf. brummen, Jan.
876. ropotȃnje, n. das Poltern, das Rumpeln.
877. ropotárnica, f. die Rumpelkammer, C., Erj. (Izb. sp.).
878. ropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, rumpeln; — klappern.
879. ropotı̑ja, f. das Gerümpel, das Rumpelzeug, der Plunder.
880. ropotı̑n, m. der Rumpler, Cig., M.
881. ropotı̑nka, f. die Rumplerin, M.
882. rǫ̑vštati, -am, vb. impf. rasseln, rumpeln, klirren, Cig., Jan.; — prim. roštati.
883. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
884. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
885. 1. rǫ́žnica, f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.- M., Mur.- Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr.
886. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
887. rúšev, adj. Krummholz-, Zwergkiefer-, Z.; ruševo olje, Jan.
888. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
889. 2. rúševina, f. das Zwergkieferholz, das Krummholz, Jan.
890. rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
891. rȗšje, n. coll. die Zwergkiefer, das Krummholz (pinus mughus), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Nov.
892. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
893. samolẹ̑zga, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Nov.- C., Medv. (Rok.), Notr.- Burg. (Rok.); — prim. zimolez.
894. samopàš, adv. ( eig. allein abseits weidend); für sich allein, C.; s. hoditi, nach eigenem Gelüste herumgehen, Z.; s. živeti, nach seinen Gelüsten leben, Skal.- Let.; s. pustiti otroka, das Kind sich selbst überlassen, Svet. (Rok.); — zügellos, Cig.; — eigensinnig, Mik.
895. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
896. scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; ( fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič ( Let.).
897. scvŕkati se, -cvȓkam se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
898. scvŕkniti se, -cvȓknem se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
899. scvŕliti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
900. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
901. sfížiti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.; — prim. figa.
902. sfŕkniti se, -fȓknem se, vb. pf. einschrumpfen; obraz se mu je še bolj sfrknil in osušil, Jurč.; sich rollen, sich kräuseln, Z.; lasje so se mu sfrknili, jvzhŠt.
903. sfrlíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. einschrumpfen, Cig.
904. shrupẹ́ti, -ím, vb. pf. = shrumeti, Z.; ( nam. vzh-).
905. shȗjšati, -am, vb. pf. 1) schlechter machen, verschlimmern; s. se, sich verschlimmern; shujšalo se mu je, es geht ihm schlechter; — s. koga, = pohujšati koga, jemandem Ärgernis geben, Mur.; — 2) mager werden, abhagern; shujšal je po bolezni; ( pren.) mošnja je shujšala, der Beutel ist eingeschrumpft, Cig.; tudi: s. se, Cig.; shujšan, abgemagert, Cig., Jan., Ravn.
906. sı̑pnik, m. das Loch im Beutel oder Mühlentrichter, das Rumpfloch, Cig.
907. 2. sírotka, f. der von dem Käse geschiedene wässerichte Theil der Milch, das Käsewasser, die Molken; — krvna s., das Blutwasser (serum), Cig. (T.), Erj. (Som.); — (tudi: siratka); iz: sirovatka, Mik. (Et.).
908. sı̑vəc, -vca, m. 1) der Graukopf ( zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Svečina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).

   209 309 409 509 609 709 809 909 1.009 1.109  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani