rum (1.109-1.208)

1109. vláčiti, -im, vb. impf. 1) ziehen, schleppen; drva v. z gore; — v. se, sich mühsam schleppen; — v. se, herumstreifen, sich herumtreiben; v. se s fanti (o dekletih), unerlaubten Umgang pflegen; — 2) eggen; eden orje, drugi vlači; — v. ral, Dict.
1110. vlačúg, m. der Herumstreicher, der Lump, C., Valj. (Rad); — der Buhler, Cig.
1111. vlačúga, f. 1) die Herumstreicherin, die Schlampe; — 2) die Pflug- oder Eggenschleife, C.; — 3) die Schneepflugmaschine, C.; — 4) das Schleppschiff, C.; — 5) der Schleppkasten ( mont.), V.-Cig.; — 6) das Ziehseil bei den Schleppschiffen, V.-Cig.; — 7) pl. vlačuge, ein kleiner Schleppschlitten, oder auch zum Schleppen des Heues, der Streu dienende Äste: na vlačugah (= poddejanih vejah) vlačijo seno, nastil z bregov, Gor.
1112. vlačúganje, n. das Herumstreifen, das Vagabundenleben; das Schlampenleben.
1113. vlačȗgar, -rja, m. 1) der Herumstreicher, der Vagabund; der Buhler; po dnevi si bil len, po noči vlačugar, Bas.; — 2) = kdor barko vlači z vrvjo, der Leinzieher, V.-Cig.
1114. vlačugáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren, ein Schlampenleben führen, Cig., Vrt.
1115. vlačúgati se, -am se, vb. impf. herumstreichen, herumschlampen, einen unmoralischen Umgang pflegen, Mur., Cig.
1116. vnúka, f. 1) die Enkelin, Dict., Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — 2) das Nachgrummet, das Heu von der dritten Mahd, Cig., Jan., C., Gor.
1117. 1. vóditi, vǫ́dim, vb. impf. führen; otroka v., das Kind gängeln; Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se za bele roke vodita, Npes.-K.; v. komu gospoda, zu jemandem den Priester beim Versehgange führen, Polj.; za nos v., bei der Nase herumführen, narren, hinhalten; jelo ga je voditi, er wurde von einer Geistermacht herumgeführt, Gor., jvzhŠt.; — leiten, lenken; delo, društvo, zavod v., nk.; — kakor vodi ta grešni svet, wie es diese sündige Welt mit sich bringt, Jurč.
1118. 1. voglár, -rja, m. 1) = 1. oglar, der Schmarotzer (bei Hochzeiten und dgl.), Št.- Cig., Jan.; — 2) der Herumstreicher, der Nachtschwärmer, M., C., ZgD.
1119. vogláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = 1. oglariti, na voglih stati in prežati, Polj.; schmarotzen (bei Hochzeiten u. dgl.), Cig., Jan.; v. pri ženitovanjskem gostovanju, Zv.; — 2) herumstreichen, bei der Nacht herumschwärmen, fensterln, M., Polj.
1120. voglárjenje, n. 1) das Schmarotzen (bei Hochzeiten und dgl.); ( prim. voglariti 1)); — 2) das Herumschwärmen bei der Nacht, das Fensterln, Bes., ZgD., Polj.
1121. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
1122. volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
1123. volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.- Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
1124. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
1125. vozáriti, -ȃrim, vb. impf. Fuhrmann sein, das Fuhrgewerbe betreiben, herumfahren ( trans.); za Marije Terezije vozarili so naši vozniki mnogo na Dunaj, Solnograško ..., Navr. (Let.); — v. se, viel herumfahren ( intr.).
1126. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
1127. vozíkati se, -am se, vb. impf. herumfahren, Zv.
1128. vránək, -nka, m. 1) neka trta, vzhŠt.- Erj. (Torb.); der Name mehrerer blauer Trauben, Št.- Trumm.; bes. die Bettlertraube, Trumm.; — 2) der Kreuzbaum (ricinus), Cig., Medv. (Rok.).
1129. vrbȃnščak, m. mali, veliki v., die blaue Urbanitraube, vzhŠt.- Trumm.
1130. vrbíka, f. neka trta, C., Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); die Weidenrebe, grüner Kanigel, Trumm.; — neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
1131. vȓbnica, f. der Weiderich (lythrum salicaria), M.
1132. vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.- C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje- Erj. (Torb.), Trumm.
1133. vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
1134. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
1135. vrtínčiti se, -ı̑nčim se, vb. impf. sich im Kreise herumdrehen, sich wirbeln: Sava se vrtinči ob skalovju, LjZv.; valovi šumijo, da se vse vrtinči in peni, Bes.
1136. vrtúljiti, -ȗljim, vb. impf. im Kreise herumdrehen, vzhŠt.- C., Z.; — die Pressspindel drehen, C.; — v. se, sich drehen, C., Z.; — v glavi se mi vrtulji, ich habe den Schwindel, Z.
1137. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
1138. vsekǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Jan.
1139. vubúj, m. = rjava (rumena) sova, die Brandeule, Pohl.- Frey. (F.); — prim. bubuj.
1140. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
1141. zabrę̑nkati, -am, vb. pf. die Saiten eines Instrumentes anschlagen.
1142. zacúkniti, -cȗknem, vb. pf. verwelken, C.; tudi: z. se, welk werden, zusammenschrumpfen ( n. pr. o grozdju), C.; — z. se, im Wachsen zurückbleiben: od same repe se bodo prasički zacuknili, Polj.; — prim. nem. ( dial.) "verzuckt" = verkümmert, Levst. (Rok.).
1143. zacvŕkati, -cvȓkam, vb. impf. ad zacvrkniti; versengen, Cig.; zusammenschrumpfen machen, C.; starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več zacvrkala, Ravn.
1144. zaderíkast, adj. 1) unwillig, brummig, Cig.; — 2) heikelig: zaderikaste reči, Jap. (Prid.).
1145. zafŕliti, -fȓlim, vb. pf. aufstülpen, Mur., Jan.; z. klobuk, C.; zafrljen nos, eine Stülpnase, Cig.; — z. se, einschrumpfen: zafrljeno listje, eingeschrumpfte Blätter, zafrljeni lasje, gekraustes Haar, Dict., Tolm.; — ( pren.) zafrljeno držati se, zafrljen biti, stolz oder missmuthig sich stellen, Fr.- C., Z.
1146. zagŕčati, -ím, vb. pf. zu knurren, zu brummen anfangen, aufbrummen, Cig., Bes.; z. nad kom, jemanden anschnurren, Cig.
1147. zahóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.- Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.
1148. zaigráti, -ȃm, vb. pf. 1) zu spielen anfangen, Cig.; bes. ein Instrument zu spielen anfangen; — einen Tanz aufführen ( fig.): Dve nedelji bodi zdrava, Da jo s pašem zaigrava, Npes.- Jan. (Slovn.); — zu hüpfen anfangen: srce mu je zaigralo, Erj. (Izb. sp.); — solza mu zaigra v očesu, ein Thräne erglänzte in seinem Auge, C.; — 2) durch Spiel verlieren, verspielen; z. ves imetek.
1149. zaję́ti, zajámem, zajmèm, (zájmem), vb. pf. 1) einmal schöpfen; s korcem, z roko vode z.; juhe z žlico z.; korec vode mi zajmi! zajmite z nami! esset mit uns, Cig., Jan.; z lopato z., mit der Schaufel auffassen, Cig.; — 2) in Besitz nehmen, occupieren: on zajme po meni (nach mir), Svet. (Rok.); — 3) umringen, umzingeln, einschließen; z. sovražnike, Cig., M.; vojaki so trumo tujcev zajeli, Blc.-C.; mreža zajme ribe, Jap.- Valj. (Rad); — vesela družba vas je zajela, Erj. (Izb. sp.); — z. koga (z besedo), jemanden packen, ihm eine scharfe Lection geben, Krelj; — noč nas je zajela, die Nacht hat uns ereilt, Cig.; — 4) denar z., Geld auf Zinsen aufnehmen, Blc.-C., Z.
1150. zȃjka, f. 1) die Häsin; — kozje ime, Krn, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Tuš. (B.); (phyteuma pauciflorum), Medv. (Rok.).
1151. zakàj, I. adv. warum? zakaj se smeješ? ne vem, zakaj se smeje; — II. conj. denn, Meg., Boh., Dalm., Schönl., Jsvkr., Cig., Jan., Št.- C.; ( prim. it. per che, denn).
1152. zakrivíti, -ím, vb. pf. 1) einkrümmen, umkrümmen; las komu z.; zakrivljen, ein wenig angebogen, Cig.; zakrivljen nos, die Krummnase; zakrivljene noge, krumme Füße; — 2) verschulden; nič nisem zakrivil; — 3) z. se, sich zuschulden kommen lassen: z. se s čim, Cig.
1153. zapǫ́gnjenəc, -nca, m. der Bogen (eine Speise): rumenjakov z., der Anisbogen, C.
1154. zapŕstiti, -pȓstim, vb. pf. z. nogavice, die Strumpfspitzen unterstricken, Jan., Z.
1155. zarę́nčati, -ím, vb. pf. zu knurren anfangen; aufknurren; pes je zarenčal; z. nad kom, na koga, jemanden anknurren, anbrummen.
1156. zarentáčiti, -ȃčim, vb. pf. aufbrummen; z. na koga, einen anfahren, einen übel anlassen, Cig.
1157. zarę̑vkati, -am, vb. pf. z. nad kom, jemanden anbrummen, C.
1158. zarę́vkniti, -rę̑vknem, vb. pf. aufbrummen, mit Unwillen sagen, Z.; zarevknil je očetu, Ravn.
1159. zasẹ́dobe, adv. (= za se dobe), um diese Zeit herum, C.
1160. zasolíti, -ím, vb. pf. versalzen; — z. jo komu, jemandem etwas unter die Nase reiben, ihn abtrumpfen; — z. komu, jemandem eine große Rechnung vorlegen, einen hohen Preis beim Verkauf verlangen.
1161. zatọ̑, adv. = za to, deshalb, darum; z. ker, deshalb, weil.
1162. zatǫ́rej, adv. 1) deswegen, darum; — 2) zatórej = zatoje, otorej: tukaj ni zatorej hrasta, (von der Größe und Stärke), Levst. (M.).
1163. zatròb, -trǫ́ba, m. ein mit einem Horn oder ähnlichen Instrumente gegebenes Zeichen, Zv.; der Tusch, Cig.
1164. zatrǫ́biti, -im, vb. pf. in ein Horn oder ein ähnliches Blasinstrument stoßen, dasselbe zu blasen anfangen, ein Stück darauf anstimmen; v rog, v trobento z.; z. na lov, na boj; z. na odhod, zum Aufbruch blasen, Cig.
1165. zavàł, -vála, m. 1) die Verschwemmung, C.; — 2) das Bergtrumm (ein von einem Berge losgerissenes Stück), Cig.
1166. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
1167. 1. zavíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; ( pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt ( fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
1168. zavrȃtnica, f. 1) die Cravatte, Cig., Jan.; — 2) der Krummhals (lycopsis), Tuš. (B.); — 3) pl. zavratnice = zemlja konec njiv ( nam. zvratnice), Rihenberk- Erj. (Torb.).
1169. zavŕniti, -nem, vb. pf. zurücktreiben, wegtreiben: živino z., Cig.; nalašč ni hotela krave z., LjZv.; s krvavimi glavami z., mit blutigen Köpfen abweisen, Cig.; zurückweisen: z. koga, Cig., Jan.; abweisen: z. prošnjo, Cig.; prisego z., den Eid zurückschieben o. referieren, Cig.; z. ponujeno darilo (verschmähen), Cig.; — zurechtweisen, Cig., Jan., nk.; z. koga na pravo pot, Cig., C.; z. ga, (kdor od resnice zajde), Ravn.; z lepo, z grdo z. koga, M.; — einen Einwurf machen, Cig.; z. bi me utegnil kdo, es könnte mir jemand den Einwurf machen, Levst. (Zb. sp.); krepko z. koga, jemanden abtrumpfen, Cig.; — z. koga kam, jemanden irgendwohin verweisen, Cig.; z. koga domov, k božji službi, Burg.
1170. 1. zbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. 1) etwas Flüssiges zerwühlen, Jarn., Cig.; z. jedi, in den Speisen herumwühlen, Z.; vse z., alles untereinander werfen, verwirren, Cig.; zbrojena kranjščina, Ravn.; — 2) beschmutzen, Npes.-Vraz.
1171. zelę́nčəc, -čca, m. neka trta, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); grüner Sylvaner, Trumm.
1172. zeleníka, f. 1) neka vinska trta, Rihenberk, Dol.- Erj. (Torb.), Št.; — der Grünhainer, Trumm.; der Hainer, Vrtov. (Vin.); — tudi: vino od te trte; — 2) neko jabolko, Ip., Brkini- Erj. (Torb.); — 3) immergrüner Buchsbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.), Vrt.; — 4) unreifes Obst, Lašče- Levst. (M.); — 5) ein blasser junger Mensch, Lašče- Levst. (M.).
1173. zelenják, m. 1) der Grünspecht (picus viridis), Frey. (F.); — 2) neka vinska trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); debeli z., großer Grünhainer, Trumm.; drobni z., kleiner Grünhainer, Trumm.; črni z., blauer Kölner, Trumm.; — 3) der Grünstein, Cig. (T.), C.; — 4) ein kurz dauernder Regen im Frühjahr, jvzhŠt.
1174. zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.
1175. zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
1176. zemljemę̑rəc, -rca, m. 1) der Erdmesser, der Geometer, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Frostspanner (geometra brumata), Nov.
1177. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
1178. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
1179. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
1180. zimolẹ̀z, -lẹ́za, m. die Rainweide, der Hartriegel (ligustrum vulgare), Cig., Jan., C.; — tudi češ. zimolez, zimolaz, Mik. (Et.).
1181. zìz, zíza, m. kozji ziz, neka vinska trta in grozdje: die Geißdutte, C., Trumm., jvzhŠt.
1182. zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).
1183. zlatę̑nica, f. 1) die Gelbsucht; — tudi zlȃtenica in zlateníca, Valj. (Rad); — 2) razne rumeno cvetoče rastline: zlatenice in zlatice so rumene, Ravn. (Abc.); das Bergwohlverleih (arnica montana), Trebuša- Erj. (Torb.); — das wahre Labkraut (galium verum), C.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), C.; — die Sumpfdotterblume (caltha palustris), C.; — der Hahnenfuß (ranunculus), Medv. (Rok.).
1184. zlatorę̑pka, f. žival z rumenim repom, Cig., Jan.
1185. zlatúha, f. die gelbe Wiesenraute (thalictrum flavum), Z.
1186. 1. zlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) na kup z., verfallen: bajta je na kup zlezla; na kup je zlezel, er ist sehr herabgekommen, Cig.; einschrumpfen, Cig.; od groze na kup z., zusammenschaudern, Cig.; — 2) sich verkriechen: v luknjo z.
1187. zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); ( prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; ( prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); ( stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; ( prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.- Cig. (T.).
1188. zmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. verderben, corrumpieren, C., SKr.; sina so hlapci zmaličili, seme se je zmaličilo, Lašče- Levst. ( LjZv. I. 342); — ( nam. vzm-).
1189. zmı̑nəc, -nca, m. 1) der Aronsstab (arum maculatum), Medv. (Rok.); — 2) der Crinoideenkalk, Frey. (Rok.).
1190. zverǫ̑vščnik, m. = zverovščec, C.; — tudi: die Haselwurz (asarum), C.
1191. zvẹ́zniti, -nem, vb. pf. verbiegen, Jarn., Mur.; zveznjen, krumm, verzogen, verkrüppelt, C.; tudi: zvežnjen, Vrtov. (Km. k.), vzhŠt.
1192. zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
1193. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).
1194. zvíjati, -am, vb. impf. ad zviti; 1) zusammenwickeln, zusammenrollen; — 2) verdrehen; palico z.; ( pren.) besedo, pravico, postavo z., Cig.; — winden, schlängeln, Mur.; glavo z., den Kopf herumdrehen, Cig.; z. repom z., mit dem Schweife wedeln, Z.; glas ali z glasom z., mit der Stimme abwechseln, sie modulieren, Cig.; — z. se, sich winden, sich schlängeln; z. se kakor črv; z. se od bolečin; z. se pred kom, vor jemandem Katzenbuckel machen, Cig.; — les se zvija, das Holz wirft sich, Cig., Jan.
1195. zvı̑njenik, m. der gemeine Weiderich (lythrum salicaria), Cig., Tuš. (R.).
1196. zvitoròg, -rǫ́ga, adj. krummhörnig, Jan.
1197. 2. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. zusammenziehen; hitro z. kaj, etwas schnell vernähen, jvzhŠt.; sukno se je zvleklo (ist zusammengeschrumpft), Z.; zusammenschleppen: otrok je vse cunje zvlekel na kup.
1198. 1. zvọ̑d, m. 1) der Hebel, Cig., C., M.; — ein Instrument, um einen Zahn auszuheben, C., M.; — 2) die Hebewinde, vzhŠt.- C., Valj. (Rad); — 3) das cylinderförmige Mangeholz, C.; — ( nam. vzv-).
1199. zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, ( z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.- C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).
1200. zvrȃpati se, -am se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.
1201. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
1202. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
1203. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
1204. žízlovəc, -vca, m. neka vinska trta: weißer Mehlweiß, Trumm.
1205. žizlovína, f. = žizlovec, Trumm.
1206. žlẹ̑bičək, -čka, m. dem. žlebič; das Rinnchen; z žlebičkom cepiti = v žlebek c., M.; — die Rumpfmulde (in den Mühlen), Cig.; — tudi: žlẹbı̑čək.
1207. žveplár, -rja, m. 1) der Schwefelarbeiter, Cig.; — 2) rumeni ž., der Schwefelkäfer (cistella sulphurea), Erj. (Z.).
1208. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.

   209 309 409 509 609 709 809 909 1.009 1.109

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani