rude (226)

1. rudèč, -ę́ča, adj., pogl. rdeč.
2. rúdən, -dna, adj. Erz-, Mineral-, Cig., Jan.; — erzhaltig: rȗdna žila, die Erzader, Cig., Jan., Cig. (T.); rudna kopel, das Mineralbad, Cig. (T.).
3. brezrúdən, -dna, adj. erzleer, Cig. (T.).
4. grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.
5. grúdən, -dna, m. der Monat December, Mur., Cig., Jan.
6. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
7. neutrúdən, -dna, adj. unermüdlich, unverdrossen, Mur., Jan., Levst. (Nauk), nk.; neutrudni sovražniki, Levst. (Zb. sp.).
8. ótrudən, -dna, adj. etwas matt, Mur.
9. podrȗdək, -dka, m. das Kleinerz, das Grubenklein, Cig. (T.).
10. pretrúdən, -dna, adj. zu müde; — überaus müde.
11. pritrȗdək, -dka, m. das mühsam Erworbene, Cig.
12. trȗdəc, -dca, m. dem. trud, Ravn.- Valj. (Rad).
13. trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
14. zarudẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., Jan., nk., pogl. zardeti.
15. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
16. bę̑rglica, f. dem. bergla; — die Handhabe am Ruder, V.-Cig.
17. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
18. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
19. bogomǫ̑ljəc, * -ljca, m. der Beter, Mur., Jan.; — der Betbruder, Cig.
20. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
21. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
22. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
23. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
24. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
25. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
26. brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
27. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
28. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
29. bratomòr, -ǫ́ra, m. 1) der Brudermörder, Ravn.; — 2) = bratomorstvo, Cig., Jan.
30. bratomǫ̑rəc, -rca, m. der Brudermörder, Cig., Jan.
31. bratomǫ́rən, -rna, adj. brudermordend, C., nk.
32. bratomǫ̑rski, adj. brudermörderisch, Z.
33. bratomǫ̑rstvọ, n. der Brudermord, Cig., Jan., Ravn.
34. bratǫ̑vlji, adj. des Bruders, Trub.; bratovlji, des Bruders Sohn, C., Z.
35. brátovski, adj. Bruder-, brüderlich; bratovska ljubezen.
36. brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.
37. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
38. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
39. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
40. bratȗn, m. der Bruder ( zaničlj.), C.
41. brbotȃnje, n. 1) das Sprudeln; — 2) das Plappern.
42. brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).
43. brbráti, -ȃm, vb. impf. prudeln, Cig.; — plappern, schwatzen.
44. brezvésəłn, adj. ruderlos, Cig.
45. brljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern: Kaj brlja tod? was sucht er da? BlKr.; — pritscheln, sprudeln, M., C.
46. brodár, -árja, m. 1) der Ruderknecht, M.; der Fährmann, Pjk. (Črt.); — 2) (po hs.) der Schiffer, der Matrose, Cig., Jan., M., C.
47. bȓv, -ı̑, f. 1) der Steg; — 2) die Ruderbank, C.
48. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
49. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
50. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
51. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
52. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
53. dobívanje, n. das Bekommen; die Gewinnung: d. rude, der Abbau, Cig. (T.); d. vode, der Wasserbezug, Cig.; d. blaga, der Warenbezug, Cig.; — das Gewinnen.
54. dobrovǫ́ljčək, * -čka, m. dem. dobrovoljec; — ein lustiger Bruder, Kr.
55. dovesláti, -ȃm, vb. pf. 1) rudernd gelangen; — 2) aufhören zu rudern.
56. drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.- Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.- Valj. (Rad).
57. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
58. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
59. frátər, -tra, m. der Laienbruder.
60. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
61. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
62. godljáti, -ȃm, vb. impf. murren, Z., Dol.; (gährend, siedend) sprudeln, Z.; v trebuhu godlja, es kollert im Bauche, Z.; — prim. gosti, murren.
63. gostovȃvəc, -vca, m. 1) der Tischgenosse, Jap.- C.; — der Schmausbruder, der Prasser, Guts.- Cig., Jan.; — 2) der Inwohner, ces. ukaz l. 1770- Kres IV. 262.; — die Miethspartei, Jan.; — 3) der Bewirter, der Gastgeber, Cig., Valj. (Rad).
64. grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.
65. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
66. grȗdnik, m. = gruden, C.
67. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
68. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
69. hohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.; — 2) laut lachen, Mur.; = h. se, Jan.
70. 1. hǫ́ja, f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.- Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
71. hrbtoplǫ̑vka, f. der Rückenschwimmer ( zool.), Cig. (T.); — die gewöhnliche Ruderwanze (notonecta glauca), Erj. (Ž.).
72. igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
73. ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.- Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. ( LjZv.).
74. izgovȃrjati, -am, vb. impf. ad izgovoriti; 1) aussprechen; besede dobro i., eine gute Aussprache haben; — 2) entschuldigen; — i. se, sich entschuldigen, Ausflüchte machen; izgovarjaje se, unter dem Vorwande, Cig.; i. se s čim, etwas vorschützen; z bratom se izgovarja, er schiebt die Schuld auf den Bruder, UčT.; — 3) i. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Jurč.; — 4) i. si kaj, sich etwas bedingen, vorbehalten; — 5) beschwören, besprechen: i. bolezen, Cig.
75. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
76. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
77. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
78. izvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) (sprudelnd) entquellen, Z.; — 2) ausgähren (vom Bier, Most), Cig.
79. izvrẹ́vati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorsprudeln, Jarn.
80. izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.
81. ję̑trva, f. die Frau des Mannesbruders, Cig., C.; žene bratov se med seboj imenujejo jetrve, Vrt., BlKr.
82. kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
83. kavopı̑vəc, -vca, m. der Kaffeetrinker, der Kaffeebruder, Cig.
84. kipẹ́ti, -ím, vb. impf. aufwallen, aufsprudeln; beim Sieden überlaufen: mleko kipi; — sveča kipi, die Kerze rinnt, C.; — branden (o morju); — aufgehen (o testu), Jan.; — aufschwellen, Cig.; mrliči začno k., Pohl. (Km.); — kvišku k., emporragen (o gorah), Jan., nk.; — jeza mu je kipela v srcu, der Zorn bestürmte sein Herz, Cig.; vse je kipelo v njem, er war in großer Aufregung, Cig.; duh ji kipi v nebo, erhebt sich, Ravn.; — in reichlichem Maße hervorkommen, nk.
85. klokòt, -kóta, m. das Sprudeln, das Geprudel, Cig., C.
86. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
87. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
88. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
89. kōrman, m. 1) = krmilo, das Steuerruder, Mur.; — = krma, das Hintertheil des Schiffes, C.; — 2) = kormanuš, Jan., Vod. (Izb. sp.); — iz madž. Mik. (Et.).
90. kormániti, -ȃnim, vb. impf. das Steuerruder führen, steuern, Mur., Cig., Jan.; ladijo k., Cig.
91. kózəł, -zla, m. 1) der Ziegenbock; smrdi, kakor kozel; — kozla prevrniti, einen Purzelbaum machen, Cig.; kozla obeliti, an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum machen, jvzhŠt.; — streha na kozla, das Walmdach, Svet. (Rok.); — psovka pohotnemu človeku, Cig., ali nedobrostornemu dečku, jvzhŠt.; — der im Spiel Verlierende: za kozla koga narediti, Cig., Levst. (Rok.); s kozlom koga zmerjati, jemanden einen "Bock" schelten, Z.; — der Klosterbruder ( zaničlj.), Cig.; — divji k., = kozorog, der Alpensteinbock (capra ibex), Erj. (Ž.); — divji k. tudi: der Gemsbock, Cig., Jan.; — 2) ein Gestell mit Füßen, z. B. der Sägebock, der Feuerbock u. dgl., Cig.; der Garnwindenstock, C.; — 3) die Garbenharfe, V.-Cig., Gor.; kozel prevrniti = kozla, kozelc prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Lašče- Levst. (M.); — 4) die Dachstuhlsäule, Cig.; — 5) die Nase am Pfluge (der Theil, der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet), V.-Cig.; — 6) divji k., neka rastlina: smrdljivi divji kozel, ki mej mašami raste, Jurč.; = kozelc 4), Z.
92. krę̑t, m. 1) die Bewegung ( mech.), Cig. (T.); die Geberde, Cig. (T.); — 2) das Steuerruder, das große Ruder, C.
93. krę́ta, f. 1) das Ruder, der Ruderbaum, ob Dravi- C., ogr.- C.; — 2) fauler, ungeschickter Mensch (psovka), C., M.
94. krę́titi, -im, vb. impf. 1) mit dem Ruder lenken, C.; — 2) intr. schwerfällig sich bewegen: tele kreti po hlevu, Zv.; — 3) k. se.
95. krmáriti, -ȃrim, vb. impf. mittelst des Steuerruders lenken, Jan.; krmaril nas je po prekrasni vodni poti, Cv.
96. krmíłən, -łna, adj. Steuerruder-, Cig.
97. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
98. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
99. 2. krmúlja, f. das Steuerruder, C.
100. krmúljiti, -ȗljim, vb. impf. steuern, rudern, C.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani