rota (82)

1. róta, f. der Schwur, der Eid, Habd., Jarn.- Mik., Jan.; prisežem s to mojo ( nam. svojo) roto, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
2. rotácija, f. vrtenje, die Rotation.
3. bistróta, f. 1) die Schnelligkeit ( z. B. des Wassers), Mur.; — 2) die Schärfe, Mur.; — 3) die Klarheit, Mur.
4. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
5. drǫ̑tar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
6. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
7. grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.
8. krǫ́ta, f. die Kröte; — iz nem.
9. krotȃk, -tkà, adj. = krotek.
10. mokróta, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — tudi: mokrọ̑ta, Valj. (Rad).
11. ostrọ̑ta, f. = ostrost, Cig., Jan., Cig. (T.).
12. perǫ̑tar, -rja, m. = perutar, die Flügelschnecke (strombus), C.
13. pəstróta, f. die Buntheit, Jarn., Cig.
14. porọ̑ta, f. das Schwurgericht, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), nk.
15. predobrọ̑ta, f. 1) die Allgüte, Cig.; — 2) das höchste Gut, C.
16. prǫ̑tast, adj. ruthenartig, Jan. (H.).
17. prọ̑tati se, -am se, vb. impf. mit dem, was man sich erwirbt, eben auskommen, ohne etwas zu erübrigen, das Leben fristen, V.-Cig., M., Burg. (Rok.), UčT., Kr.; — prim. proti I. 3).
18. sirọ̑ta, f. 1) die Waise; — 2) ein bedauerungswürdiger, armer, elender Mensch; uboga sirota.
19. šaróta, f. die Farbe, Erj. ( Let.), Žnid., LjZv.; — prim. 1. šar.
20. širóta, f. die Breite, M., Z.
21. trota, f. die Trud, Jan.; — iz nem.
22. trǫ̑tar, -rja, m. der Schmarotzer, der Parasit, Jan. (H.).
23. trotáriti, -ȃrim, vb. impf. als ungebetener Gast schmarotzen, Polj.; — prim. 1. trot 2).
24. ukrǫ̑ta, f. die Bezähmung, Cig.
25. vedróta, f. regenloses Wetter, M.
26. verotȃjəc, -jca, m. der Glaubensleugner, C.
27. zarǫ̑ta, f. 1) die Verschwörung, Cig., Jan., nk.; zaroto začeti, eine Verschwörung anzetteln, Cig.; — 2) die Beschwörung, Z., Trst. (Let.); — 3) die Verwünschung, C.
28. žaróta, f. die Glut: dušna ž., Levst. (Zb. sp.).
29. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
30. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
31. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
32. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
33. darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem ( rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.
34. dobrọ̑tstvọ, n. = dobrota (Gut), Guts. (Res.).
35. gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
36. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
37. gúgavəc, -vca, m. 1) der Schaukler, Cig., Jan.; — 2) der Pelikan, die Sackgans (onocrotalus), Hip.- C.
38. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
39. jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
40. klopotáča, f. die Klapperschlange, Jan.; severnoamerikanska k., die nordamerikanische Klapperschlange (crotalus durissus), Erj. (Ž.).
41. koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
42. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
43. kolotèk, -tę́ka, m. die Rotation, Jan.; — 2) = koloteča, Cig., SlN.
44. kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
45. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. ^*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
46. korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.- jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.- Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
47. korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
48. kotȃčnik, m. kotačniki, Räderthiere (rotatoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
49. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
50. kuzmǫ̑rka, f. = motovilec, der Rapunzel, C.; — die wilde Möhre (daucus carota), Medv. (Rok.).
51. mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
52. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
53. mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.
54. naslájati, -am, vb. impf. ad nasladiti; 1) versüßen: spomin jima pač ni mogel naslajati spanca, Jurč.; — 2) ergötzen: n. srce, Let.; — n. se, sich ergötzen, SlN.; n. se z vsemi pozemeljskimi dobrotami, LjZv.; n. se česa, Zv.
55. nedokónčən, -čna, adj. unendlich: nedokončna dobrota, visokost, Guts. (Res.).
56. nedospẹ́vən, -vna, adj. unerreichbar: nedospevna dobrota, Cv.
57. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
58. nesìt, -síta, m. der Pelikan (pelecanus onocrotalus), Cig., Erj. (Ž.); — češ.
59. objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)- Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.
60. obsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) herumschütten (von trockenen Dingen); — umschütten: s prahom o. kaj, Cig.; — in Menge umgeben, umringen, Cig., Jan.; sršeni so ga obsuli, Z.; množica hišo obsuje, Ravn.; Devetkrat veča množ'ca jih obsuje, Preš.; Z veseljem ga sprejme in obspe ljudstvo, Cv.; = o. se: vsa druhal se ga obsuje, Ravn.; — 2) überschütten, Mur., Cig.; s kamenjem o., steinigen, Meg.; — überhäufen ( z. B. mit Geschäften, mit Vorwürfen), Cig., Jan.; z dobrotami o., Cig., Ravn.
61. 1. okrę́tən, -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.- Cig. (T.).
62. okretúlja, f. die Rotationsmaschine, h. t.- Cig. (T.).
63. ostrǫ̑ča, f. = ostrota, ostrost, C.
64. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
65. preobíliti, -ı̑lim, vb. pf. überhäufen: z dobrotami p. koga, Danj.- C.
66. preslẹdovȃnje, n. die Rotation (im Bebauen des Bodens), Levst. (Močv.).
67. radodẹljìv, -íva, adj. freigebig; radodeljiva ("radeliva") dobrota božja, Bas.
68. 1. ròt, rǫ́ta, m. = rota, Jan., Kos.
69. sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
70. samohràn, -hrána, adj. sich selbst ernährend, Jan.; sirota samohrana = verlassene Waise, Vrt., Levst. (Nauk); — hs.
71. sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
72. sirọ̑tica, f. dem. sirota; 1) die Waise; — 2) ein armes, bedauerungswürdiges Kind; — 3) das dreifarbige Veilchen oder die Dreifaltigkeitsblume (viola tricolor), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Augentrost (euphrasia), Polj.
73. 1. sirọ̑tka, f. dem. sirota; 1) die Verwaiste; — 2) ein bedauerungswürdiges Kind; sirotka ti uboga! armes Kind!
74. sirọ̑tle, -eta, n. = sirota, Mik., Slom., Št.; tudi: sirotlè, -ę́ta, Valj. (Rad).
75. sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.- Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.- C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče ( Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
76. udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.- Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.- Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
77. vrtíłən, -łna, adj. rotatorisch: v. potres, Jes.
78. vrtı̑ljka, f. 1) die Rotationsmaschine, Cig. (T.); — 2) der Rollmuskel, Erj. (Som.).
79. zafŕkati, -fȓkam, vb. pf. 1) drehend zurückbiegen: z. konec drota, jvzhŠt.; — aufkräuseln, Cig.; zafrkani lasje, gekraustes Haar, Dict.; brke si z., sich den Schnurbart aufstutzen, Cig., jvzhŠt.; predrzno si brkice z., Erj. (Izb. sp.); — = zavihati: z. si rokav, Dol., jvzhŠt.; — 2) verwerfen, verscherzen, ogr.- C.
80. zapeljàv, -áva, adj. = zapeljiv, Jsvkr.; zapeljavi svet, zapeljava dobrota, Kast.
81. zarotı̑ja, f. = zarota 1), Jan., Cig. (T.).
82. zasipávati, vb. impf. = zasipati; Vi me z dobrotami zasipavate, Sie überhäufen mich mit Wohlthaten, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani