rojak (13)

1. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
2. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
3. soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
4. stroják, m. der Maschinengast, DZ.
5. troják, m. 1) das Dreikreuzerstück, Cig., Jan., Let.; — 2) pl. trojaki, der Dreifaltigkeitssonntag, C.; — Pfingsten, Cig., kajk.- Valj. (Rad); ("trejači" = "vinkušti", Dalm. [Reg.]); — (Noč Trojaka mlahno vlažna [o velikem travnu], Žito, vino, preja pražnja, Vod. [Pes.]).
6. troják, adj. dreierlei, C.; — dreifach, C.
7. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
8. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
9. nẹ̑mškar, ** -rja, m. Beli Kranjci imenujejo rojake, ki hodijo na Nemško krošnjarit "nemškarje".
10. razsodílọ, n. das Erkenntnis: r. oblastva, DZ.; — das Urtheil: rojakom motiti pravo razsodilo, Pavl.
11. samopȃšje, n. = samopašnost 2); die Selbstsucht: Vam govorim, rojaki, ki vas samopašje ne vodi, Str.
12. trjáki, m. pl. Pfingsten, Habd.- Mik.; narod na Kranjskem rabi to besedo za čas senjma, ki je v Ljubljani v začetku meseca maja: do trjakov, o trjacih; — po Mik. (Et.) nam. turjaki, prim. slovaški: turice, das Pfingstfest; toda prim. trojaki.
13. trojȃčnica, f. neka sliva, ki o trojakih dozoreva, kajk.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani