roj (462)

1. ròj, rója, m. der Bienenschwarm; — der Schwarm übhpt.; kralja Miroslava roj, Preš.
2. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
3. rojáč, m. der Schwärmer, V.-Cig.
4. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
5. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
6. rǫ̑jar, -rja, m. der Weidenbohrer, die Weidenraupe (cossus ligniperda), Nov.
7. rojáški, adj. landsmännisch, Cig., Jan.
8. rojȃštvọ, n. 1) die Landsmannschaft, Cig., nk.; — 2) die Stammgenossenschaft, nk.
9. rǫ́jati, -am, vb. impf. rinnen, C.
10. rójəc, -jca, m. dem. roj; ein kleiner Bienenschwarm, M.
11. rǫ̑jema, adv. schwarmweise, Let.
12. rójen, adj. Geburts-: rojeni list, der Geburtsschein: Dajte meni rojen list, Npes.-K.; svoj rojeni dan obhajati, seinen Geburtstag feiern, Trub.
13. roję́nčək, -čka, m. dem. rojenec; der Geborene, Mur.
14. roję́nəc, -nca, m. der Geborene, Mur., Cig., Jan.; solnčne matere rojenci = žarki, Greg.
15. rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.- Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
16. rojeník, m. = rojenec, kajk.- Valj. (Rad).
17. rojenják, m. = deseti brat, Gor.
18. 1. rojénje, n. das Schwärmen.
19. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
20. rójenski, adj. rojenska dežela, das Vaterland, Trub.
21. rojẹ́vati, -am, vb. impf. zu gebären oder hervorzubringen pflegen, Erj. (Izb. sp.).
22. rǫ́jevnica, f. das Melissenkraut, C.
23. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
24. 1. rojílọ, n. das Schwärmen, Jan.
25. 2. rojílọ, n. = rodilo, Mur., Jan.
26. rojíšče, n. die Schwarmstelle, C.
27. rojı̑təv, -tve, f. das Schwärmen, Mur.
28. rojíti, -ím, vb. impf. schwärmen (o čebelah); (= r. se, Mur.); — herumschwärmen, wild herumfahren, rasen, toben, Cig., Jan., Mik.; — strašne misli mu rojijo po glavi, es jagen grause Gedanken in seinem Kopfe herum.
29. rojı̑vəc, -vca, m. der Herumschwärmer, Cig., C.
30. rójstən, -tna, adj. Geburts-; rójstni list, der Geburtsschein; rojstni dan; rojstno mesto; (iz: rojstvən).
31. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
32. rójstvọ, n. die Geburt; po Kristovem rojstvu; — tudi rojstvọ̀, Dict., Hip., Kast.
33. brezustrǫ́jen, -jna, adj. anorganisch, h. t.- Cig. (T.).
34. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
35. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
36. brǫ́jav, adj. schmutzig (vom Essen): b. otrok, C.
37. brǫ̑jda, f. = broja, ein Gemengsel (von flüssigen Dingen), Cig.
38. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
39. brǫ̑jica, f., Erj. (Rok.); pogl. brolica.
40. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
41. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
42. brȏjka, f. = številka, C., DZ.; — hs.
43. dobrojẹ̑dəc, -dca, m. der Schmauser, Cig., Jan.
44. dobrojẹ̑dka, f. die Schmauserin, Cig.
45. dorojíti, -ím, vb. pf. aufhören zu schwärmen.
46. dostrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; dostrojen, lohgar, Cig.
47. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
48. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
49. dvobròj, -brója, m. die Zweizahl, Cig., Jan.; pogl. dvojina, dvojstvo.
50. dvobrǫ̑jnik, m. = dvobroj, Cig.
51. edinorójen, -éna, adj. eingeboren: edinorojeni sin božji.
52. edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
53. hitrojàv, -jáva, m. = brzojav, Cig. (T.).
54. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
55. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
56. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
57. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
58. izroję́nəc, m. ein Bienenstock, aus dem ein Schwarm oder der letzte Schwarm erwachsen ist, Levst. (Beč.), Gor.- M.
59. izrojenək, m. = izrojenec, Por.
60. izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.
61. izstrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; i. kože.
62. kròj, krója, m. der Zuschnitt, der Schnitt, Jarn., Cig., Jan.; die Mode, Cig., Jan., nk.
63. krója, f. = kroj: po stari kmetski kroji, Jurč.
64. krojáč, m. der Schneider, der Kleidermacher.
65. krojačíca, f. die Schneiderin, Jan.
66. krojáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schneiderhandwerk ausüben, schneidern, Jan.
67. krojȃčnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
68. krojáški, adj. Schneider-, Jan.
69. krojȃštvọ, n. das Schneiderhandwerk, Cig., Jan.
70. krǫ̑jba, f. das Zuschneiden, C.
71. krójən, -jna, adj. schneidbar, Jan.; krojno blago, Schnittware, DZ.; — trennbar, Jan.
72. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
73. krojénje, n. 1) das Spalten, das Trennen; — 2) das Zuschneiden; — 3) die Scheidung: k. zlata, Cig.
74. krojíłən, -łna, adj. 1) zertheilend, zerstreuend; krojı̑łna moč, das Vermögen, (das Licht) zu zerstreuen, Žnid.; — 2) auflösend, Jan.
75. krojı̑łnica, f. die Spaltaxt, Cig., Jan.
76. krojı̑łnik, m. = krojilnica, Cig.
77. krojílọ, n. 1) das Spaltwerkzeug, der Spalter, Cig.; — 2) das Zuschneidemuster, C.
78. krojı̑təv, -tve, f. die Zertheilung; — die Scheidung ( chem.), Cig., Jan.
79. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
80. krojı̑vəc, -vca, m. kdor kroji, der Spalter, Cig., Jan.
81. krojník, m. = krojivec, Cig.
82. malobrǫ̑jən, -jna, adj. gering an Zahl, Let., Zora.
83. mnogobrǫ̑jən, -jna, adj. zahlreich, nk.
84. mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
85. nadbrójən, -jna, adj. überzählig, Jan. (H.).
86. nadbrǫ̑jnik, m. der Supernumeräre, Jan. (H.).
87. nàdpristrǫ̑jnik, m. der Ober-Maschinenwärter, DZ.
88. nakrojíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge fertig spalten: n. veliko skrili.
89. narojíti se, -ím se, vb. pf. rojenja se naveličati, Cig.
90. nastròj, -strója, m. das Werkzeug, das Instrument, nk.; — češ.
91. nastrójiti, * -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge gerben; veliko kož n.; — eine gewisse Menge fertig beizen: nastrojil je gobe toliko, da zdaj ne ve kam ž njo, Str.; — 2) n. koga, durchgerben, durchprügeln, Cig.; — 3) n. klobuk, einen Hut aufstaffieren, V.-Cig.; — 4) (im Bergbau) Anstalten machen, dass die Arbeiter die Arbeit beginnen können, anschanzen, V.-Cig.
92. nebrójən, -jna, adj. unzählbar, Jan., nk.
93. neprirojèn, -éna, adj. nicht angeboren, unnatürlich, Jan.
94. nerazkrójən, -jna, adj. untrennbar, Jan. (H.).
95. neustrójen, adj. unbearbeitet, roh: neustrojeno usnje, Cig.
96. nezbrójən, -jna, adj. = nebrojen, ogr.- M.
97. novorojèn, -éna, adj. neugeboren; (po nem.).
98. novoroję́nček, -čka, m. dem. der Neugeborene, Cig., Jan., M.; (po nem.).
99. novoroję́nčič, m. = novorojenček, Jan. (H.).
100. novoroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, C.; (po nem.).

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani