rožica (13)

1. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
2. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
3. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
4. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
5. motorǫ́žica, f. dem. motoroga; die Wagenradspeiche, nad Mariborom- C.
6. okrǫ̑žica, f. das Gesims, Jan. (H.).
7. ostrǫ́žica, f. dem. ostroga; 1) kleiner Sporn, Valj. (Rad); — 2) = ostrožnik, der Rittersporn (delphinium), Cig.
8. prǫ́žica, f. dem. proga; — das Närbchen, C.
9. rárožica, f. = rarog, Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.).
10. dẹ̑vji, adj. = deviški: devjega tela rožica, ogr.- C.
11. drožjíca, f. = 1. drožica, Cig.; iz drožij ("drožji") vzeti, Dict., Valj. (Rad).
12. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
13. pribósti, -bódem, vb. pf. 1) durch das Hineinstechen ( z. B. einer Nadel) befestigen; z iglo p. kaj, etwas annadeln, Mur., Cig.; k tlom pribosti koga s sulico, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) hervordringen: rožica iz popka pribode, Ravn.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani