rožen (80)

1. 1. rožę̑n, adj. aus Horn, Horn-.
2. 2. rǫ̑žən, -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; ( prim. režni, rženi cvet).
3. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
4. 4. rǫ́žən, -žna, adj. abscheulich, C.; (ružen, Mik. [Et.]); — hs. ružan.
5. rožę̑nast, adj. hornartig, hornicht, Cig., Jan.
6. rožę́nəc, -nca, m. der Hornstein, Cig.
7. roženẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Horn werden, Jan. (H.).
8. roženíca, f. 1) das Horn (als Gefäß), ein hornartiges Gefäß, Zv.; — 2) die Hornhaut des Auges, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 3) der Dachsparren, C., Zora, vzhŠt., jvzhŠt.; roženice ali lemezi, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Beschläge der Heugabeln (oft aus Horn), M., Z.
9. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
10. roženı̑nar, -rja, m. der Hornarbeiter, Cig.
11. rǫ̑žənkranc, m. = rožni venec, der Rosenkranz (ein Gebet); — iz nem.
12. brezorǫ́žən, -žna, adj. waffenlos, wehrlos, Mur., Cig. Jan., Cig. (T.), nk.; brezorožna jagnjeta, Cv.
13. brezrǫ́žən, -žna, adj. hornlos, C.
14. dróžən, -žna, adj. Hefen-, Jan.
15. drožę̑n, adj. aus Hefen-.
16. droženíca, f. droženka, Mur., C.
17. drožę́nka, f. der Gelägerbrantwein, Bes., Št.
18. enorǫ́žən, -žna, adj. = enorog, Jan.
19. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
20. jelenjerǫ́žən, -žna, adj. Hirschhorn-, -žno olje, das Hirschhornöl, Cig. (T.).
21. krivorǫ́žən, -žna, adj. = krivorog, Cig.
22. krǫ̑žən, -žna, adj. Kreis-, kreisförmig, Cig.; krǫ̑žni oblok, der Rundbogen, Cig. (T.); krožni dokaz, der Zirkelbeweis, Cig. (T.).
23. krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
24. mehkorǫ́žən, -žna, adj. weichhufig, Cig.
25. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
26. neoborǫ̑žen, adj. unbewaffnet; tudi: -žèn.
27. neprǫ́žən, -žna, adj. unelastisch, Cig. (T.).
28. obkrǫ́žən, -žna, adj. dem Kreise umschrieben ( math.), Cig. (T.).
29. oborǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
30. oborǫ́ženje, n. die Bewaffnung, die Ausrüstung, Mur., Cig., nk.
31. oborǫ̑ženstvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
32. obroženẹ́ti, -ím, vb. pf. hornicht werden: augenkrank werden (von Durst leidenden Schweinen), vzhŠt.- C.
33. okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
34. okrǫ́ženje, n. die Abrundung, die Arrondierung, Nov.
35. orǫ́žən, -žna, adj. 1) Waffen-, Cig., Jan.; orǫ̑žni list, der Waffenpass, orožni patent, das Waffenpatent, Levst. (Nauk); — 2) waffentragend, wehrhaft, Cig., Jan.
36. orǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Zora, Bes.
37. oroženẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Horn werden, hornicht werden, Cig.
38. oroženík, m. = oroženec, Cig.
39. orožẹníti se, -ím se, vb. pf. = oroženeti, Cig.
40. orǫ́ženje, n. die Bewaffnung, Cig.
41. ostrǫ́žən, -žna, adj. Sporn-; ostrǫ̑žnọ kolce, das Spornrädchen, Cig.
42. pàkrǫ́žən, -žna, adj. elliptisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
43. peterorǫ́žən, -žna, adj. = peterorog, Cig.
44. podprǫ̑žən, -žna, adj. Gurt-, Bauchgurt-: podprožni remen, der Bauchgurtriemen, Cig.; podprožna kljuka, der Gurthaken, Cig.
45. polukrǫ́žən, -žna, adj. Halbkreis-, halbkreisförmig, Cig. (T.), nk., (polok-) Cig., Jan.
46. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
47. sprǫ́žən, -žna, adj. = prožen, elastisch, Cig.
48. sprǫ́ženje, n. das Losdrücken; — die Veranlassung, Cig.; — die Anregung, Cig.
49. trdorǫ́žən, -žna, adj. harthufig, Cig.
50. zaokrǫ́ženje, n. die Abrundung: z. županij, SlN.
51. zaokrǫ́ženost, f. die Abrundung: prevelika zaokroženost (die zu große Krümmung) roženice, Žnid.
52. zarǫ́žən, -žna, adj. = hud, schlimm, Gor.
53. droždžę́nka, f. = droženka, kajk.- Valj. (Rad).
54. dróževəc, -vca, m. = droženka, LjZv.
55. drožník, m. 1) = drožnjak, Cig.; — 2) = droževec, droženka, Cig.
56. elāstičən, -čna, adj. prožen, elastisch.
57. elīptičən, -čna, adj. pakrožen, elliptisch, Cig. (T.), nk.
58. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
59. hudovȃnje, n. der Aerger, Cig.; das Schmälen: h. in groženje inženirjevo, Jurč.
60. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
61. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
62. lę̑mez, m. 1) der Dachsparren, V.-Cig., Jan., M., C., Tolm.- Levst. (Rok.), Krn- Erj. (Torb.), vzhŠt.; lemezi ali roženice, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Ruderstange, der Ruderbaum der Flößer, ob gornji Dravi- C. ( Vest. I. 68.).
63. nagrȃžanje, n. = groženje, Mur., ogr.- M.
64. naprǫ́žiti, -im, vb. pf. nastaviti kako prožilo (proglo), Kras- Erj. (Torb.); — n. petelina, den Hahn spannen, Cig.; — n. kaj, ein Geschäft o. eine Intrigue einfädeln, Cig.; imeti naproženo, Cig.
65. očȃnəc, -nca, m. ein wackerer, älterer Hausvater, Kr.; najstarejši vaški očanec je odmolil roženkranc, Jurč.; — der Erzvater, Krelj- M.
66. ogrozíti, -ím, vb. pf. bedrohen: ogrožen, gefährdet, DZ.; ogrožena domovina, das bedrohte Vaterland, Let.
67. omarǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. beflecken, Cig.; omarožen, gefleckt, Nov.
68. pàkrǫ̑žast, adj. = pakrožen, Cig. (T.).
69. 1. pogrǫ́ziti, -im, vb. pf. versenken, eintauchen, Meg., C., Boh.; v krst p., Krelj; p. se, hineintauchen, Krelj; sedemkrat se je v Jordan pogrozil, (pogruzil) Dalm.; p. se v greh, in Sünden versinken, C.; v vednosti pogrožen, (pogružen) LjZv.
70. povojáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Soldaten machen: namestu oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo, Bes.
71. pristrẹ̑šnica, f. die Mauerbank, der Grundbalken des Daches: na pristrešnice se roženice ali lemezi polagajo, C.
72. 1. rožník, m. = roženica 3), der Dachsparren, C., BlKr.
73. rǫ́žnost, f. die Abscheulichkeit, die Schändlichkeit, C.; — prim. 4. rožen.
74. skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
75. strugovína, f. coll. Drechselspäne: rožena s., Cig., Nov.
76. stržína, f. das Schabsel, Jan.; kar je vitrnik z viter postrgal, stržine imenujemo, Rib.; rožene stržine, Cv.
77. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
78. ukrǫ́žiti, -im, vb. pf. abrunden: ukrožen, abgerundet, Jan. (H.).
79. vzbóčiti se, -bǫ́čim se, vb. pf. convex werden, Zv.; roženica se vzboči, Žnid.
80. zaokrǫ́žiti, -im, vb. pf. abrunden, Cig. (T.), Žnid.; leča je zadaj bolj zaokrožena (gekrümmt) nego spredaj, Žnid.; arrondieren, nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani