roš (379)

1. 1. rǫ́š, m. = rovaš, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — na roš = na račun, Ahac.; — naredimo roš! = glasujmo! (glasujejo pa z zarezami), Ben.; — usnjev r., eine Ledermarke, Z.
2. 2. rǫ̑š, m. = 2. rošt, der Rost: na rošu pečen, Dalm., Lašče- Levst. (Rok.); razbeljen r., Bas.; — iz nem.
3. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
4. rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; — prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
5. 1. rǫ̑št, m. das Getümmel, C.; der Lärm, M.; — prim. roštati.
6. 2. rǫ̑št, m. der Rost; — iz nem.
7. rǫ̑štalica, f. die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
8. roštȃłnica, f. die Charfreitagratsche, Notr.
9. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
10. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
11. bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. birus.
12. bròšč, brǫ́šča, m., Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.
13. broščína, f. = brošč, C.
14. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
15. brošūrica, f. dem. brošura, nk.
16. cíproš, m. die Heiligenpflanze (santolina chamae-cyparissus), Ip.- Erj. (Rok.).
17. frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.
18. frošnják, m. der Randreif, jvzhŠt.
19. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
20. groščə̀k, -čkà, (-čəkà), m. dem. grošek.
21. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
22. grošìč, -šíča, m. dem. groš; nekoliko revnih grošičev, ein Paar kahle Groschen, Cig.
23. grošı̑čək, -čka, m. dem. grošič, Valj. (Rad).
24. grošník, m. das Groschenstück, C.
25. hroš, m., Cig., C., pogl. froš.
26. hrǫ́šč, m. 1) der Käfer, Cig., Jan., Mik.; navadni h., der Maikäfer (melolontha vulgaris), Erj. (Ž.).
27. hróščəc, -ščəca, m. dem. hrošč, Valj. (Rad).
28. hrǫ́ščək, -čka, m. dem. hrošč, Jan.
29. hrǫ́ščev, adj. des Käfers-, Käfer-, Jan.
30. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
31. izprǫ̑šnja, f. die Erlangung durch Bitten, Dict.; das Erbitten der Befreiung, Dict.
32. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
33. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
34. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
35. kokoroš, m. der Maiskolben, ogr.- C.
36. koroščák, m. der Carinthin ( min.), h. t.- Cig. (T.).
37. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
38. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
39. korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
40. kroš, m. das Saubrot (cyclamen), Cig., Medv. (Rok.); menda nap. nam. krož.
41. krošəc, -šca, m. = kroš, Cig., Medv. (Rok.); — pogl. krožec 4).
42. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
43. krǫ̑šljək, -šljəka, m. kleines Taschenmesser, C., vzhŠt.
44. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
45. krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
46. krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.
47. krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
48. krošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hausierhandel treiben, DZ., nk.
49. krošnjárjenje, n. das Hausieren, DZ., nk.
50. krošnjárski, adj. Hausier-: k. list, der Hausierpass, Levst. (Nauk).
51. krošnjȃrstvọ, n. der Hausierhandel, DZ.
52. króšnjast, adj. breitästig, C.; — breitleibig, corpulent, C.
53. krošnjàt, -áta, adj. untersetzt, corpulent, Cig., M.
54. krošnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = krošnjariti, Z.; krošnjeval ("krošnjéval") je ter drobiž pobiral od gospodinj, Jurč.
55. mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.- Trst. ( Glas.).
56. oporǫ̑štvọ, n. = poroštvo, C.
57. oprǫ́ščati, -am, vb. impf., Zora, pogl. opraščati.
58. oproščę́nəc, -nca, m. der Befreite, Cig., Jan., Levst. (Nauk); der Freigesprochene, Cig.; — der Freigelassene, Cig.
59. oproščénje, n. 1) die Befreiung, Cig., Jan., nk.; — 2) die Verzeihung, kajk.- Valj. (Rad).
60. oproščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oprostiti; befreien, Cig., Jan., C.
61. ostrošílast, adj. feingespitzt, Cig.
62. otrǫ́ščina, f. die Kindschaft, Guts., V.-Cig., C., Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad); božja o., Guts. (Res.).
63. otrǫ́ški, adj. Kinder-, Mur., Cig., Jan.; otroška igra, z otroškimi rečmi se pečati, Dict.; o. stol, Cig.; otroška letca, Ravn.; — kindlich, Jan., Štrek.; otroška ljubezen, Jan.
64. otrǫ̑štvọ, n. die Kindschaft, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., Ravn.; tudi: otrǫ́štvọ, Valj. (Rad).
65. pòdporǫ̑štvọ, n. die After- oder Nebenbürgschaft, Cig.
66. podtrǫ́šati, -am, vb. impf. ad podtrositi, Z.
67. pogrǫ̑šən, -šna, adj. um einen Groschen feil, Bes.
68. pogrošnják, m. das Groschenbrot, Cig.
69. popróšnja, f. das Ansuchen, Cig., Jan.
70. porǫ́ščina, f. die Gutstehergebür, Jan.
71. porǫ́ški, adj. 1) Bürgen-, nk.; — 2) = poročen, Trauungs-, V.-Cig.
72. 1. porǫ̑štvən, -tvəna, adj. Bürgschafts-, Cig., Jan.; poroštvena dolžnost, die Haftpflicht, poroštvena razmera, das Garantieverhältnis, poroštvene napake, Gewährsmängel, DZ.
73. 2. poroštvę̑n, adj. poroštveno oblačilo, das Brautkleid, Litija ( Kr.)- Levst. (Rok.).
74. porǫ̑štvənica, f. die Haftungsurkunde, DZ.
75. porǫ̑štvọ, n. die Bürgschaft, die Haftung, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. dati, Bürgschaft stellen, Cig., nk.
76. poroštvováti, -ȗjem, vb. impf. Bürgschaft leisten, Jan., C.
77. potorǫ̑ški, adj. potoroško kolo, igrača majhnim otrokom: v precep vtaknjeno kolesce, s katerim vozijo po tleh, Malhinje- Erj. (Torb.).
78. potrǫ̑š, m. der Verbrauch, der Aufwand, Z.; — die Zehrung, C.
79. potrošarína, f. die Verzehrungssteuer, Cig. (T.), Nov.
80. potrǫ́šati, -am, vb. impf. ad potrositi; bestreuen, Cig.
81. potrǫ̑šək, -ška, m. der Verbrauch, die Consumtion, Mur., Cig. (T.); imam mleka dosti za svoj potrošek, Svet. (Rok.); — der Aufwand, die Auslage, Dict., Cig., Jan.; državni p., der Staatsaufwand, DZ.; potroški, die Unkosten, Mur., Cig., Jan.; die Ausgaben, Erj. (Izb. sp.).
82. potrǫ́šən, -šna, adj. 1) Verbrauchs-: potrǫ̑šni davek, die Verbrauchssteuer, die Consumabgabe, DZ., DZkr.; potrošno blago, Consumtionsartikel, Cig. (T.); potrošno društvo, der Consumverein, DZ.; — 2) = kdor mnogo troši, Svet. (Rok.); — 3) kostspielig, mit Kosten verbunden, Cig., Jan.; potrošno, verschwenderisch, C.
83. potrošénje, n. die Verbrauchung, die Verausgabung, Cig.
84. potrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen; veliko časa p., viel Zeit aufwenden, kajk.- Valj. (Rad); — aufzehren, verzehren, Mur., Cig., ogr.- C.; peklenski ogenj ne potroši, Guts. (Res.); — consumieren, Cig. (T.), DZ.; — verausgaben; veliko denarja na zidanje p.; po poti veliko p.
85. potrošljìv, -íva, adj. der gerne große Auslagen macht, C.
86. potrošník, m. 1) der Verbraucher, Cig.; — der Verschwender, C.; — 2) die Cichorie oder Wegwarte (cichorium intybus), (tudi: potrǫ̑šnik), Cig., Jan., Tuš., DZ.
87. potrošnína, f. die Verbrauchsabgabe, die Verzehrungssteuer, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), DZ.
88. potrošnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-: potrošninske linije, DZ.
89. potrǫ́šnost, f. 1) die Neigung zur Verschwendung, Svet. (Rok.); — 2) die Kostspieligkeit, Cig.
90. prepróščina, f. die Einfachheit, die Schlichtheit; — die Einfalt, Jan., Levst. (Nauk); v svoji preproščini, Dalm., Jap.; oh preproščina, oh nespamet! Jsvkr.; (prẹ́proščina, Dict., Kast.).
91. preprošénje, n. die Überredung durch Bitten, M.
92. pripróšnja, f. die Fürbitte, Jan., M., nk.; tudi: príprošnja, jvzhŠt.
93. priprošnjíca, f. die Fürsprecherin, Jan., jvzhŠt.
94. priprošnjík, m. der Fürsprecher, Jan., M., jvzhŠt.
95. pristrǫ̑šək, -ška, m. das Vorhaus (tudi: prístrošək), kajk.- Valj.; pogl. pristrešek.
96. prorǫ́ški, adj. Propheten-, prophetisch.
97. prorǫ̑štvọ, n. 1) das Prophetenthum; — die Prophetenschaft; — 2) die Prophezeiung, Jan., C.
98. proščȃva, f. offene, freie Gegend, C.
99. proščávati, -am, vb. impf. = prostiti, C.
100. proščénje, n. 1) die Verzeihung, C.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrociniumsfest, Mur., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 3) = slovo, der Abschied, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani