roš (80-179)

80. potrǫ́šati, -am, vb. impf. ad potrositi; bestreuen, Cig.
81. potrǫ̑šək, -ška, m. der Verbrauch, die Consumtion, Mur., Cig. (T.); imam mleka dosti za svoj potrošek, Svet. (Rok.); — der Aufwand, die Auslage, Dict., Cig., Jan.; državni p., der Staatsaufwand, DZ.; potroški, die Unkosten, Mur., Cig., Jan.; die Ausgaben, Erj. (Izb. sp.).
82. potrǫ́šən, -šna, adj. 1) Verbrauchs-: potrǫ̑šni davek, die Verbrauchssteuer, die Consumabgabe, DZ., DZkr.; potrošno blago, Consumtionsartikel, Cig. (T.); potrošno društvo, der Consumverein, DZ.; — 2) = kdor mnogo troši, Svet. (Rok.); — 3) kostspielig, mit Kosten verbunden, Cig., Jan.; potrošno, verschwenderisch, C.
83. potrošénje, n. die Verbrauchung, die Verausgabung, Cig.
84. potrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen; veliko časa p., viel Zeit aufwenden, kajk.- Valj. (Rad); — aufzehren, verzehren, Mur., Cig., ogr.- C.; peklenski ogenj ne potroši, Guts. (Res.); — consumieren, Cig. (T.), DZ.; — verausgaben; veliko denarja na zidanje p.; po poti veliko p.
85. potrošljìv, -íva, adj. der gerne große Auslagen macht, C.
86. potrošník, m. 1) der Verbraucher, Cig.; — der Verschwender, C.; — 2) die Cichorie oder Wegwarte (cichorium intybus), (tudi: potrǫ̑šnik), Cig., Jan., Tuš., DZ.
87. potrošnína, f. die Verbrauchsabgabe, die Verzehrungssteuer, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), DZ.
88. potrošnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-: potrošninske linije, DZ.
89. potrǫ́šnost, f. 1) die Neigung zur Verschwendung, Svet. (Rok.); — 2) die Kostspieligkeit, Cig.
90. prepróščina, f. die Einfachheit, die Schlichtheit; — die Einfalt, Jan., Levst. (Nauk); v svoji preproščini, Dalm., Jap.; oh preproščina, oh nespamet! Jsvkr.; (prẹ́proščina, Dict., Kast.).
91. preprošénje, n. die Überredung durch Bitten, M.
92. pripróšnja, f. die Fürbitte, Jan., M., nk.; tudi: príprošnja, jvzhŠt.
93. priprošnjíca, f. die Fürsprecherin, Jan., jvzhŠt.
94. priprošnjík, m. der Fürsprecher, Jan., M., jvzhŠt.
95. pristrǫ̑šək, -ška, m. das Vorhaus (tudi: prístrošək), kajk.- Valj.; pogl. pristrešek.
96. prorǫ́ški, adj. Propheten-, prophetisch.
97. prorǫ̑štvọ, n. 1) das Prophetenthum; — die Prophetenschaft; — 2) die Prophezeiung, Jan., C.
98. proščȃva, f. offene, freie Gegend, C.
99. proščávati, -am, vb. impf. = prostiti, C.
100. proščénje, n. 1) die Verzeihung, C.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrociniumsfest, Mur., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 3) = slovo, der Abschied, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
101. prǫ̑ščič, m. = prostica, der Zaunpfahl, kajk.- Valj. (Rad).
102. prošénje, n. das Bitten, Mur., Cig.
103. próšənjski, adj. Bitt-: prošenjsko pismo, C.; na p. pot se podati, bitten gehen, C.
104. prošèt, -šę́ta, m. = prešet, der Spaziergang, Šol.; (próšet) BlKr.
105. prošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Jan. (H.).
106. prošíniti, -šı̑nem, vb. pf. = prešiniti, Zora.
107. prošínjati, -am, vb. impf. ad prešiniti, Žnid., Let.
108. prǫ̑ška, f. die Bittagsprocession, ogr.- M.
109. prǫ̑škar, -rja, m. = romar, C.
110. prǫ̑ški, m. pl. die Wallfahrt, C.
111. próšlost, f. die Vergangenheit, nk.
112. próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.- Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.
113. prošnjáč, m. der Bitter: Kristus je prošnjač za nas pri očetu, Ravn.; — der Brautwerber, BlKr.; — der Bettler, Mur.
114. prošnjáča, f. die Bettlerin, Mur.
115. prošnjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Mur.
116. prošnják, m. der Bittsteller, C.; — der Bettler, Mur., Cig.
117. prošnjáti, -ȃm, vb. impf. flehentlich bitten, Alas.
118. prošnjȃvəc, -vca, m. der Bitter: obljubi pravim prošnjavcem dati, kar prosijo, Trub.; — der Fürbitter, Dict., Lašče- Levst. (Rok.); imeti prošnjavce pri Bogu, Kast., Jsvkr.
119. próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
120. prošnjíca, f. die Bittstellerin.
121. prošnjík, m. der Bittsteller; — der Fürbitter, Mur., Cig., Jan.; svetniki naši prošnjiki, Z.
122. prošnjìv, -íva, adj. bittend: s prošnjivim glasom, mit bittender Stimme, Bes.
123. pròšt, prǫ́šta (próšta), m. der Propst.
124. proštı̑ja, f. die Propstei.
125. proštı̑jski, adj. Propstei-, propsteilich.
126. proštnı̑ja, f. = proštija, Mur., Jan., Cig.
127. prǫ́štovski, adj. pröpstlich, propsteilich, Cig.
128. raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.- Valj. (Rad).
129. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
130. raztrǫ́šən, -šna, adj. verschwenderisch, Vrt.
131. raztroševáti, -ȗjem, vb. impf. verthun: imetje r., Jurč.
132. raztrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen, verthun.
133. sirọ̑ščina, f. die Armut, das Elend, die Dürftigkeit; ( nam. sirotščina).
134. sirošən, -šna, adj., Cig., Jan., pogl. siromašen.
135. sirošiti, -im, vb. impf., V.-Cig., pogl. siromašiti.
136. sirọ̑ški, adj. Waisen-, Cig.; ( nam. sirotski).
137. sirọ̑štvọ, n. die Waisenschaft, Cig.; ( nam. sirotstvo).
138. soporǫ̑štvọ, n. die Mitbürgschaft, Cig., C.
139. starošę́gən, -gna, adj. altmodisch, Jan.
140. strǫ̑šək, -ška, m. 1) die Auslage, der Aufwand, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig.; nav. pl. stroški, die Kosten, die Ausgaben; na svoje stroške potovati; upravni s., die Verwaltungskosten; — 2) die Kost, die Nahrung, Mur., vzhŠt.- C.; pri kom na strošku biti, C.; daj drvarjem stroška! Trst. (Let.); potni s., die Wegzehrung, C.; — die Lebensmittel: nimamo stroška, C.
141. strǫ́šən, -šna, adj. kostspielig, Jan. (H.).
142. strošíti, -ím, vb. pf. aufzehren, verbrauchen, C.
143. stroškovník, m. das Budget, C., Nov.
144. strošljìv, -íva, adj. verschwenderisch, Jan., C.
145. strošnína, f. coll. Victualien, C.
146. štirigrǫ̑šnica, f. das Viergroschenstück, V.-Cig.
147. trošák, m. die Schar: t. rac, LjZv.
148. trošárski, adj. verschwenderisch, Mik.
149. troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).
150. troščı̑nje, n. coll. die Treber ( z. B. von gepresstem Obst), C.
151. trǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. troški, die Kosten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.
152. trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).
153. 1. trǫ́šenje, n. das Zerstreuen.
154. 2. trošénje, n. das Verbrauchen, der Aufwand.
155. tróšica, f. dem. troha; das Splitterchen; — ein kleines Theilchen: hlipna t., DSv.; — das Bisschen, Mur., Cig., Jan.
156. trošilíšče, n. der Verbrauchsort, der Consumort, DZ.
157. trošı̑təv, -tve, f. der Aufwand, C.
158. trošíti, -ím, vb. impf. Ausgaben machen, verausgaben; t. po krčmah, C.; veliko denarja t.; — aufwenden, consumieren; kruh, mleko t., ogr.- C.; dosti drv t., C.; — vergeuden: t. ure i ure, kajk.- Valj. (Rad).
159. trošı̑vəc, -vca, m. der Consument, Cig. (T.).
160. 1. trǫ̑ška, f. = trošica, das Bisschen, Mur., C. ( Vest.).
161. 2. trǫ̑ška, f. das Streufutter für Hühner, ogr.- Valj.
162. troškovník, m. das Kostenverzeichnis, Cig. (T.), DZ.
163. trošljìv, -íva, adj. verschwenderisch, Let.- C.
164. trošník, m. der Zehrer, Guts.- Cig.
165. uprǫ́ščati, -am, vb. impf. ad uprostiti; vereinfachen, Cig. (T.).
166. utrǫ̑šək, -ška, m. der Aufwand, Cig.; utroški, die Unkosten, Mur., Cig.; ne boji se ne truda ne utroškov, Ravn.
167. vároš, m. = varaš, C., Slom.; ( f., Valj. [Rad]).
168. zapróšnja, f. das Ersuchen, Cig., DZ.; die Requisition, Cig.
169. zarǫ̑štati, -am, vb. pf. zu rauschen, zu rasseln anfangen, aufrauschen, aufrasseln, Tolm.
170. zatrǫ́šati, -am, vb. impf. ad zatrositi; verstreuen, Cig.; laž se je zatrošala potlej še v druge kraje, Navr. (Kop. sp.).
171. zatrǫ̑šək, -ška, m. = trošek, die Auslage, Mur., C.
172. zatrošíti, -ím, vb. pf. verzehren, aufwenden, verausgaben; koliko si zatrošil na dan? jvzhŠt.
173. bətı̑čar, -rja, m., pl. betičarji, neki hrošči, die Kolbenhörner (taxicornia), Erj. (Z.).
174. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
175. bolẹ́ti, -ím, vb. impf. schmerzen; zobje me bole, glava me boli, ich habe Zahn-, Kopfschmerzen; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; vpije, da človeka ušesa bole, = er schreit, dass einem die Ohren gellen; — to me v srce boli, das thut mir in der Seele weh, Cig.; to me še zdaj boli, ich kann es nicht verschmerzen, Cig.; — ta ga bode bolela, das wird ihm hoch zu stehen kommen, Cig.; troški bole (treffen) občino, Levst. (Nauk); zavoljo tega me ne bo glava bolela, das lasse ich mich nicht anfechten, Cig.; tvoj denar ga boli, dein Geld flösst ihm Neid ein, Z.
176. bolẹ̑zənski, adj. Krankheits-: bolezenski troški, die Kranheitskosten, DZ.; bolezenska zgodba, die Krankengeschichte, DZ.
177. bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.
178. bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
179. brǫ̑čnica, f., pl. bročnice, Krappe (rubiaceae), ("broščnice") Tuš. (R.).

   1 80 180 280  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani