Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

roš (201-300)


  1. izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.
  2. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
  3. jȃrəc, -rca, m. 1) eig. das männliche Frühlamm, Cig.; gew. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C.; teknilo mu bo, kakor jarcu juha = es wird ihm bekommen, wie dem Hunde das Grasfressen, Cig.; — muthwilliger Mensch, C.; — tudi = kozel, Mur., Cig.; — 2) neki hrošč: der Widder (clytus arietis), Erj. (Z.); — 3) = jari ječmen, C.; — 4) der Sommerlein, der Sommerflachs, Cig., Jan., C., Nov.
  4. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  5. kę́bər, -bra, m. = hrošč, der Käfer; — iz nem.
  6. korešíca, f. kleine Axt von der Form der Holzaxt, C., jvzhŠt.; pogl. korošica 1).
  7. korosəlj, -slja, m. = koreselj, V.-Cig.; (korošelj, Bes.).
  8. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
  9. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
  10. kǫ̑štinge, f. pl. Unkosten, Mik.; — iz nem.; pogl. troški.
  11. kǫ́vən, -vna, adj. 1) schmiedbar, hämmerbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kovno železo, Schmiedeisen, Cig. (T.); — 2) Präge-, Cig.; kovni trošek, die Prägungskosten, Cig. (T.); kovni stroj, die Prägemaschine, Let.
  12. kramáriti, -ȃrim, vb. impf. die Krämerei betreiben; po hišah k., = krošnjariti, hausieren, Cig.
  13. kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.- Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.
  14. krósma, f. = krošnja, Rez.- C.
  15. krosmár, -rja, m. = krošnjar, Rez.- C.
  16. krósna, f. = krošnja, Jan.
  17. krǫ̑ž, m. 1) = krog, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), (menda nap. kroš, Cig., Medv. [Rok.]).
  18. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
  19. krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.
  20. kvarantīnski, adj. Quarantaine-: k. troški, DZ.
  21. lẹ́tce, n. dem. leto; Bogu posvetite to lepo zlato jutro svojih otroških letec, Ravn.
  22. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
  23. loničíšče, n. raztrošene lonice, die Heuscheibe auf der Wiese, C.
  24. mànj, adv. weniger, minder; nič manj, nicht minder; tem manj, desto weniger; goldinar manj dva groša, tri petake manj štiri desetice; manj od koga biti, jemandem im Range, in der Stellung nachstehen; na manj iti, in Abnahme begriffen sein.
  25. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  26. mokož, m. 1) der Regenwind, Jan.; (?) prim. mokroš; — 2) Cig., Erj. (Z.), pogl. mokoš.
  27. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
  28. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
  29. nabȃvən, -vna, adj. Anschaffungs-: nabavni stroški, die Anschaffungskosten, Cig.
  30. nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo ( namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
  31. nakljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) bewirken, verursachen: to mu je naključilo smrt, Cig.; — 2) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; prilika se naključi, eine Gelegenheit bietet sich zufällig dar, Ravn.; sich ergeben: ako se naključijo kaki troški, Levst. (Nauk).
  32. natísən, -sna, adj. Druck-: natı̑sni stroški, Cig.
  33. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
  34. nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
  35. nẹ̑mškar, ** -rja, m. Beli Kranjci imenujejo rojake, ki hodijo na Nemško krošnjarit "nemškarje".
  36. nepokrı̑t, adj. 1) entblößten Hauptes; — ungedeckt; nepokrita hiša; nepokrit voz; — 2) ohne Deckung: nepokriti troški, nk.
  37. neuslı̑šan, adj. unerhört; neuslišane prošnje.
  38. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
  39. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
  40. obǫ́tati, -am, vb. pf. ausgleichen, Cig.; gegenseitig ausgleichen: o. stroške, DZ.
  41. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
  42. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
  43. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
  44. odgovȃrjati, -am, vb. impf. ad odgovoriti; 1) durch Zureden abzubringen suchen, abreden, widerrathen; o. koga; odgovarjati kmeta od dela, Levst. (Zb. sp.); tudi: o. komu; — 2) rechtfertigen: o. se, Rechenschaft geben, Jan., Trub.; verantwortlich sein: o. se občini za občinsko uradovanje, Levst. (Nauk); — 3) antworten; o. komu na vprašanja; o. k prošnjam, Levst. (Močv.), Vrt.; respondieren, Cig., Jan.; — trotzig antworten, protzmaulen, Cig., jvzhŠt.; žena možu odgovarja, Ben.- Kl.; = o. se, Svet. (Rok.); — o. za kaj, etwas verantworten, Cig., Jan., Cig. (T.); — entsprechen, o. si, sich gegenseitig entsprechen, nk.
  45. odjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen: hrošči so listje odjedli drevju; — 2) o. koga, jemanden tückischer Weise aus einer Stellung ( z. B. aus einem Dienste) bringen, C.; — 3) mit dem Essen fertig werden, abspeisen; gospoda niso še odjedli.
  46. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
  47. odračúniti, -čȗnim, vb. pf. beim Rechnen abziehen, abrechnen; troške o.
  48. odvráčati, -am, vb. impf. ad odvrniti; 1) wegwenden, abwenden; oči o. od česa, Cig.; — ableiten, ablenken, Cig.; vodo iz barja o., den Morast entwässern, Levst. (Močv.); o. udarce, die Schläge parieren, Cig.; o. sum, den Verdacht ablenken, Cig.; — abhalten, ferne halten, Cig., Jan.; sovražnika o., Cig.; abwenden; nesrečo o. od koga; kupce komu o., Kunden abführen, abwendig machen; o. koga od pravega pota, verleiten, Cig.; o. koga od česa, von etwas abwendig zu machen suchen, abreden; — abweisen: o. prošnje, DZ.; ablehnen: o. ponudbe, Cig.; — 2) entgegnen, Cig.
  49. odvŕniti, -nem, vb. pf. 1) wegwenden: oči od česa o., Cig.; — ablenken: sum od sebe o., Cig.; — abwenden: nesrečo o. od koga; Bog odvrni! behüte Gott! Cig.; — abwendig machen, abbringen; o. koga od česa; — ablehnen, Mur.; abweisen: pijane ljudi o., DZ.; o. prošnjo, DZ.; — 2) entgegnen, Cig., Jan., C.; — znamenje o., das Zeichen erwidern, DZ.; — 3) ergiebig sein, ausgeben, Jan.; — nič ne odvrne, es taugt zu nichts, Cig.
  50. odvzę̑tək, -tka, m. 1) die Wegnahme, Z.; o. vseh stroškov, der Abzug aller Kosten, Cig.; — 2) = narejenec, der Kunstschwarm, Gol.
  51. ǫ̑grc, tudi: ogr̀c, -gŕca, (-grcà), m. 1) die Made der Dasselfliege, der Engerling, Cig., Fr.- C., Bleiw.- C.; — podkožni ogrci, die Dasselbeulen in der Haut des Rindviehes von den Maden der Dasselfliegen, Strp., Rib.- C.; — 2) nekakšen izpuščaj po človeški koži, posebno po obrazu: die Finne, der Mitesser, die Hautblüte ( bes. im Gesicht), Cig., Jan., Blc.-C., Levst. (Rok.), Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); — ogrci, die Masern, Cig., BlKr.; ( die Kinderblattern, C.); — 3) = podjed, ličinka rjavega hrošča, Erj. (Z.), Nov.
  52. omalíti, -ím, vb. pf. verkleinern: troške o., SlN.; omaljeno merilo, verjüngter Maßstab, Cig. (T.), Cel. (Geom.); vermindern: o. živež, Z.; omalil sem se, ich bin auf ein geringes Einkommen herabgekommen, Z., Ist.- Nov.
  53. oprostíti, -ím, vb. pf. 1) o. koga česa, jemanden von etwas frei machen, befreien, Mur., Cig., Jan.; o. davkov, prognanstva, suma, Cig.; oproščeno pismo, ein frankierter Brief, DZ.; — lossprechen, freisprechen: (krivice) koga o., Cig.; bil je oproščen, er wurde freigesprochen, nk.; entbinden, dispensieren, Cig., Jan.; o. koga kake dolžnosti, Cig.; — ablösen, Jan.; — emancipieren, Jan.; — o. koga, jemandem die Freiheit geben, ihn laufen lassen, Cig., Jan.; — o. se česa, sich losmachen, loswerden, befreit, entbunden werden, Cig., Jan., frei werden, Cig., Jan.; — 2) o., verzeihen, Svet. (Rok.), nk.; grehe o., kajk.- Valj. (Rad).
  54. opŕtati, -am, vb. pf. mittelst Tragband auf den Rücken laden; torbo nositi okolo rame oprtano, Jurč.; o. košek gnoja, Zv.; übhpt. auf den Rücken laden, nehmen, Cig., Jan.; o. malho, LjZv.; — o. se, etwas auf den Rücken laden: jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim, Jurč.; — o. koga, einen aufhocken lassen, Cig.
  55. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
  56. otrǫ́čən, -čna, adj. 1) mit Kindern gesegnet, C., Z.; — 2) = otroški, kindlich, Jan.
  57. ovrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. umwerfen, M.; — umstoßen ( fig.): o. oporoko, dokaz, Cig., Jan., nk.; widerlegen: o. trditev, Cig., Jan., nk.: ablehnen, DZ.; abweisen: o. prošnjo, Z.; — abstellen: navado o., Cig., Jan.
  58. peteročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. fünfgliederig, Cig.; peteročleni hrošči, fünfzehige Käfer, Cig. (T.).
  59. petícija, f. prošnja, die Petition, nk.
  60. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
  61. pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
  62. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
  63. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
  64. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
  65. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
  66. podpı̑rati, -am, vb. impf. ad podpreti; unterstemmen, stützen; z nosom svet p., (šaljivo o mrtvecu v grobu ležečem); — unterstützen, an die Hand gehen, fördern; p. dijake; p. prošnjo, eine Bitte befürworten.
  67. podprẹ́ti, -prèm, vb. pf. unterstemmen, unterspreizen, stützen; zid, veje s sadjem preobložene p.; p. se z rokama, die Hände in die Seiten setzen, Cig.; — komolce p., die Arme aufstützen, Cig.; — p. koga, jemandem unter die Arme greifen, Cig.; — podprt, corpulent, Cig.; — prošnjo p. (begründen), Cig.
  68. podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — ( fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben ( fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.
  69. pogrę́bən, -bna, adj. Beerdigungs-, Leichen-; pogrę̑bni stroški, die Leichenkosten; pogrebni voz, der Leichenwagen, Cig.; pogrebno društvo, der Leichenverein, Cig.; pogrebna četrt letne plače, das Conductsquartal, Levst. (Pril.).
  70. pohlę́vən, -vna, adj. sanft, gelassen, fromm; pohlevna dušica, pohlevna prošnja, pohlevno prositi; p. otrok, ein ruhiges, frommes Kind; pohleven dež, ein sanfter Regen, Jan., jvzhŠt.; — demüthig.
  71. ponížən, -žna, adj. demüthig, bescheiden; ponižna prošnja, ponižno prositi; ponižno se prikloniti pred kom; ponižen človek.
  72. popíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) nacheinander wegblasen; veter je popihal pleve; — verthun: marsikak grošič smo že popihali, Cig.; — 2) p. jo, enteilen, Reißaus nehmen; — 3) ein wenig wehen: popiše veter, LjZv.
  73. popísən, -sna, adj. die Conscription betreffend: popı̑sni imenik, die Conscriptionsliste, Cig.; Inventur-: popisni troški, die Inventurskosten, Cig.
  74. poplačílọ, n. die Bezahlung, die Bestreitung: p. nepokritih potroškov, DZkr.
  75. porǫ̑ka, f. 1) die Trauung; k poroki, od poroke iti; — 2) = poroštvo, C., Z.
  76. porosíti, -ím, vb. pf. bethauen; porošen, thaubenetzt; — ein wenig befeuchten oder benetzen: dež je porosil zemljo.
  77. poskòk, -skǫ́ka, m. 1) der Aufsprung, der Sprung; teliček poskuša prve poskoke, Str.; — das Hüpfen (pri telovadbi), Cig. (T.); vaje v poskoku, Telov.; — godci godejo na poskok (spielen lustige Tanzweisen), Erj. (Izb. sp.); — 2) die Springfeder, h. t.- Cig. (T.); — 3) neki hrošč (elater segetis), Erj. (Z.); — der Springer, eine Art Eidechse, Jarn.; — poskoki, nekake pticam podobne pošasti, Trst. ( Glas.).
  78. pospẹšílọ, n. das Förderungsmittel, Jan., nk.; der Behelf: p. prošnje, Levst. (Nauk).
  79. potajíti, -ím, vb. pf. 1) verstellen, verleugnen, C.; obraz p., C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; potaji se n. pr. hrošč, če se dela mrtvega, ako se ga dotakneš, ali človek, ki ga kličeš, pa se ne oglasi, dasi te sliši, ali človek, ki je kaj hudega storil, pa se dela, kakor bi ne bil storil; — 2) verheimlichen, verbergen, p. se, sich verbergen, Cig.; p. se komu, LjZv.
  80. 1. pǫ́tən, -tna, adj. Weg-; pǫ̑tna mera, das Wegmaß, Cig. (T.); — Reise-: potni človek, der Wanderer, Meg.; potni troški; potni list, der Reisepass; potna torba, der Reisesack.
  81. potȗhnjenəc, -nca, m. 1) der Duckmäuser; — 2) neki hrošč: der Trotzkopf (anobium pertinax), C.
  82. povráčati, -am, vb. impf. ad povrniti; 1) Ersatz leisten, ersetzen, restituieren; troške p.; vergelten, entgelten; ne povračajte hudo za hudo! Dict.; ljubezen p., wieder lieben, Cig.; — 2) = izpreobračati, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, wiederkehren, zurückkehren; bolezen se povrača; povračajoč, recurrent ( math.), Cig. (T.); — p. se = nanašati se, sich beziehen, Cig.
  83. povŕniti, -nem, vb. pf. 1) zurückerstatten, zurückgeben; p. komu lastnino; abkehren; vse je povrnil, kar sem mu posodil; ersetzen, vergüten; troške, škodo p.; vergelten; Bog ti povrni, kar si mi dobrega storil! — 2) = izpreobrniti, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, zurückkehren; p. se v stan enakotežja, einspielen (von der Wage), Cig. (T.); pusti me, da se mi sapa povrne, lass mich erst verschnaufen, Cig.; — p. se, sich bekehren, ogr.- Valj. (Rad).
  84. povzẹ̑manje, n. 1) das Zusammenfassen, das Resumieren ( prim. povzemati); — 2) poštno p., die Postnachnahme: stroški se mogo s povzemanjem dobiti (können nachgenommen werden), DZ.; poslatev na p., die Nachnahmesendung, DZ.
  85. prebı̑tək, -tka, m. 1) der Aufenthalt, Kremp.- M., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); v nebu p. (Wohnung) dobim, C.; tukaj nimam prebitka, hier ist nicht mein Verbleiben, Z.; — 2) der Überschuss, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; sferski p. ( math.), sphärischer Excess, Cig. (T.); p. od troškov, Levst. (Nauk); — der Überfluss; imeti česa na p., von einer Sache im Überflusse haben: imaš na izbor in prebitek vsega lepega, Zv.
  86. 2. prebíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
  87. 1. predẹ̑łək, -łka, m. 1) die Scheidewand: možganski p., die Hirnscheidewand, Cig.; — 2) die Abtheilung, C.; z. B. eine Abtheilung des Dreschbodens, M.; snopje skladati, zdevati v p. (bansen), Cig.; — die Loge, Cig.; — das Coupé, Jan. (H.); — das Quartier (Abtheilung einer Stadt), Cig.; — die Rubrik, Cig., Jan., DZ.; trošni p., die Ausgabsrubrik, Levst. (Pril.).
  88. prehiníti, -ím, vb. pf. überlisten, hintergehen, übervortheilen, Dict., Jan., C., ogr.- C.; p. in premagati koga, Trub.; obnoriti, prehiniti koga, Krelj; betrügen: gledaj, da te tvoja preproščina ne prehini, Dalm.
  89. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
  90. prepōzit, m. = prošt, Cig.; ( lat. praepositus).
  91. prepróstnost, f. = preproščina, Jap. (Prid.).
  92. préšlost, f. die Vergangenheit, Cig., Jan., C.; — prim. prošlost.
  93. preudȃr, m. die Überlegung, Valj. (Rad); — der Voranschlag: p. troškov, Cig.
  94. preudȃrək, -rka, m. die Erwägung, die Überlegung; s preudarkom; brez preudarka; — die Veranschlagung, der Voranschlag, Cig., Jan., Cig. (T.); p. troškov, Cig. (T.), DZ.; p. o troških, troškovni p., Levst. (Cest.); — v p. jemati, in Anschlag bringen, DZ.
  95. preudáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) beschlagen: V nebesih, v nebesih Mi miza stoji, Z vsem zlatom, z vsem zlatom Preudarjena je, Npes.-Vraz; — 2) erwägen, überlegen; dobro vse p.; — beurtheilen, ermessen; — einen Überschlag machen, Mur.; troški so preudarjeni na 100 goldinarjev, die Ausgaben sind auf 100 Gulden veranschlagt, Nov.
  96. priklȃdati, -am, vb. impf. 1) zulegen; drva p., Cig.; hinzufügen: greh h grehu p., Jsvkr.; — beitragen: k stroškom p., DZ.; — 2) begleiten, secundieren, accompagnieren (in der Musik), Cig., Jan., Kr.- M., Let., Dol.; — 3) p. se, passen, Jan.
  97. pripríditi, -prı̑dim, vb. pf. durch Fleiß erwerben, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.), nk.; p. si dokaj grošev, LjZv.; s tem ni polovičarja pripridila, Jurč.
  98. prizadẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte! Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.- Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.- Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk.
  99. prizadẹ́vati, -am, vb. impf. ad prizadeti; 1) zufügen, verursachen; žalost, troškov p. komu; — 2) p. si, sich Mühe geben, sich bemühen, trachten; p. si za kako reč, sich eine Sache angelegen sein lassen, sich ihrer befleißigen, für sie wirken; p. si za katerega srečo, Cig.
  100. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).

   1 101 201 301  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA