roč (798)

1. ròč, rǫ́ča, m. 1) der Henkel; der Griff, der Stiel an einem Werkzeuge; — 2) die Wiede, C.; r. splesti, Gor.; r. veže ročico z lojtrnico, V.-Cig., Gor.; die Jochwiede, Gor.; der Zaunring, Cig., Mik., Gor.; — ož, v roč zvit, Npr.-Krek; — roč smokev, ein Kranz Feigen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — eine Rebe mit Trauben, Štrek.
2. rǫ́ča, f. 1) die Handhabe, der Henkel, Mur., Cig., Met., Mik., BlKr.; cehta z dvema ročama, Dict.; der Griff: sabljo za ročo prijeti, Jurč.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — 2) die Handlehne, Cig., Jan.; lekat svoj na ročo njenega stola naslanjaje, Jurč.; — das Geländer, Cig., Jan.; ( z. B. vor dem Presbyterium), Rib.; die Barrière, Levst. (Cest.); — 3) die Pflugwiede, Dol.; — 4) das Tragband, Z.; — roče, die Hosenträger, Z.
3. ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.- Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).
4. rǫ́čast, adj. armig, Cig., Jan.; ročasti svečnik, der Armleuchter, Cig.
5. ročàt, -áta, adj. gehenkelt, Cig.; r. lonec, ein Henkeltopf, Cig.
6. róčəc, -čca, m. dem. roč, Valj. (Rad).
7. rǫ̑čək, -čka, m. dem. roč; 1) ein kleiner Henkel oder Stiel, M.; — 2) ein kleiner Zaunring, M.; — ročə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
8. 1. rǫ́čən, -čna, adj. Termin-: rǫ̑čni račun, die Terminrechnung, Cig. (T.).
9. 2. rǫ́čən, -čna, adj. 1) Hand-; rǫ̑čne kosti, die Handknochen; ročni koš, der Armkorb, Dol.- Cig.; ročno delo, die Handarbeit, Cig., Jan., nk.; — ročna zastava, das Faustpfand, Cig., DZ.; — 2) behend, hurtig, gewandt, Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; za vsako delo je ročen, vzhŠt.- C.; — ročno, behend, hurtig, schnell, Cig., Jan., C.; — sogleich, Gor., Št.; — 3) = priročen, handsam, Mur., Cig., Jan.
10. ročíca, f. 1) dem. roka; das Händchen; bele ročice; — 2) die Wagenrunge, die Wagenkipfe; — 3) die Handhabe, der Griff, Cig., Jan., C.; r. na meču, Dict.; — die Kurbel, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), DZ.; — der Hebearm in den Mühlen, in der Stampfe, Cig., Notr.; — die Pflugsterze, Cig., Jan., Vrt.; — 4) die Ranke, der Schlingfaden, Cig., Jan.; ročice na vinski trti, Dict.; — 5) del strešnega odra: der Pfettenbug, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 6) rǫ̑čica, das Handkrüglein, Mur.
11. ročı̑čnik, m. = oplen, der Rungschemel, C.
12. ročı̑čnjak, m. = ročičnik, C.
13. ročı̑n, m. deželski r., eine Sammlung der Landesprivilegien, die "Landshandvest", Rec.
14. ročíšče, n. die Tagsatzung, DZ.
15. ročíti, -ím, vb. impf. 1) reichen, Danj.- Mik.; — 2) r. se, gut vonstatten gehen, Cig., Jan.; delo se mu dobro roči, Gor.- M.
16. rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.
17. rǫ̑čkast, adj. krugförmig, Jan. (H.).
18. rǫ̑čkica, f. dem. ročka: das Henkelkrüglein, Mur., Jan., Št.
19. ročnàt, -áta, adj. gehenkelt, Cig.
20. ročníca, f. 1) die Handhacke, Mik., Tolm.; — 2) der Handkorb, Cig.
21. ročník, m. 1) die Handhabe, der Griff, Mur., Cig., Jan.; r. na sablji, Zora; r. na bodalu, Jurč.; — bes. der Dreschflegelstiel; — der Peitschenstiel, Cig.; — der Büchsenschaft, Cig.; — das Messerheft, Cig.; — die Pflugsterze, Mur., Cig.; — der Thürgriff, C.; — 2) das Handtuch, C., Valj. (Rad); — 3) die Wiede, die die Wagenleiter an der Kipfe festhält, Gor.
22. rǫ̑čnoma, adv. = ročno, behend, flink, Mur., Cig., Jan., Preš.
23. rǫ́čnost, f. die Behendigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig., Jan.; die Hurtigkeit, Št.
24. ročǫ̑n, m. die Hippe ( it. roncone, furl. roncèl), Celje- Štrek. (LjZv.).
25. ročȗn, m. = ročon, Poh.
26. bẹlorǫ̑čka, f. die Weißhändige, Let.
27. bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.- Valj. (Rad).
28. brezobrǫ́čən, -čna, adj. unbereift, C., M.
29. brezoporǫ́čən, -čna, adj. Intestat-: po nasledju brezoporočnem, durch Intestaterbfolge, DZ.
30. brezotrǫ́čən, -čna, adj. kinderlos, Mur., Jan.
31. brezotrǫ́čnost, f. die Kinderlosigkeit, Mur., Cig., Jan.
32. brezrǫ́čən, -čna, adj. armlos, handlos, Cig.
33. brezstrǫ́čən, -čna, adj. schotenlos, Cig.
34. brezvzrǫ́čnost, f. die Ursachlosigkeit, Cig. (T.).
35. bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
36. brǫ́čiti, * -im, vb. impf. mit der Färberröthe färben: b. jajca, Cig., Mik.; roth färben: s krvjo b., C.
37. bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).
38. brǫ̑čnica, f., pl. bročnice, Krappe (rubiaceae), ("broščnice") Tuš. (R.).
39. cukročı̑stəc, -tca, m. der Zuckerraffineur, Jan.
40. četveročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. viergliedrig, nk.; četveročleni (hrošči), viergliedrige Käfer, Erj. (Ž.).
41. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
42. debelostrǫ́čnat, adj. dickhülsig, Cig.
43. deròč, -ǫ́ča, adj. ( part.) reißend, deroča voda, žival, Cig., Jan., C.
44. derǫ́čən, -čna, adj. schreiend, weinend (o otrocih), C.
45. derǫ̑čnica, f. schreiendes Kind (Mädchen), C.
46. derǫ̑čnik, m. schreiendes Kind (Knabe), C.
47. derǫ̑čnjak, m. der Schreier, C.
48. dobrǫ̑ča, f. die gute Qualität, vzhŠt.
49. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
50. dobročı̑nstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.- Valj. (Rad).
51. dołgorǫ́čən, -čna, adj. dolgoročna menica, langes Papier, Cig. (T.).
52. drǫ́čiti, drǫ̑čim, vb. pf. = dregniti, BlKr.; v sršene d., Z.
53. drǫ̑čkati, -am, vb. impf. stoßen, BlKr.; — stoßend quetschen, BlKr., Notr.
54. drǫ́čniti, drǫ̑čnem, vb. pf. stupfen, Štrek.
55. dvorǫ́čən, -čna, adj. z dvema ročema; zweihenkelig, Cig., Jan.
56. enorǫ́čən, -čna, adj. 1) = enorok, Cig.; — 2) einhenkelig, Cig.
57. golorǫ́čən, -čna, adj. goloročno črtanje, das Freihandzeichnen, goloročen črtež, die Handzeichnung, Cig. (T.).
58. hitrǫ̑ča, f. = hitrost, kajk.- Valj. (Rad).
59. izporǫ́čati, -am, vb. impf. ad izporočiti.
60. izporǫ̑čək, -čka, m. das Vermächtnis, Cig.
61. izporočeváti, -ȗjem, vb. impf. = izporočati.
62. izporočílọ, n. das Vermächtnis, das Testament, Cig., Jan.; poslednje i., Svet. (Rok.); — die Botschaft, die Entbietung, Cig., Jan., C.
63. izporočı̑telj, m. der Testator, Cig.
64. izporočı̑təv, -tve, f. die Widmung, Cig.; poslednja i., das Testament, Cig.
65. izporočíti, -ím, vb. pf. 1) in die Hände eines anderen übergeben: ausantworten, Jan.; — vermachen, legieren (im Testamente), Mur., Cig., Jan., Danj.- M.; — 2) Nachricht geben, sagen lassen; ausrichten, berichten, melden; vse tako i., kakor je bilo naročeno.
66. izporočník, m. 1) der Testator, C.; — 2) d. Bote, C.
67. izrǫ́čati, -am, vb. impf. ad izročiti; übergeben, verabfolgen, überantworten; Izročam Vam, prijatla dragi mani — pesem milo, Preš.
68. izrǫ̑čba, f. die Aushändigung, die Uebergabe, die Auslieferung, die Verabfolgung, Cig., Jan., C.
69. izrǫ̑čbənica, f. der Erfolgschein, DZ.
70. izrǫ̑čək, -čka, m. 1) die eingereichte Schrift, das Exhibitum, Cig.; — 2) das Vermächtnis, das Legat, C.
71. izročę̑nčič, m. ein pflegebefohlenes Kind, C.
72. izročę́nəc, -nca, m. der Schutzbefohlene, Cig., Jan., M.
73. izročénje, n. 1) die Einhändigung, die Ueberreichung; — die Auslieferung; — 2) = izročilo 2), Jap. (Sv. p.).
74. izročę́nka, f. die Schutzbefohlene, Cig., Jan., M., C.
75. izročeváłən, -łna, adj. Abgabs-: izročevȃłni poštni urad, das Abgabspostamt, DZ.; izročevalna doba, die Lieferungszeit, DZ.
76. izročevȃnje, n. das Aushändigen, das Uebergeben.
77. izročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izročiti, = izročati, aushändigen, einhändigen, übergeben.
78. izročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, Cig., Jan.
79. izročíłən, -łna, adj. zur Ueberlieferung gehörig, traditionell, Jan. (H.).
80. izročílọ, n. 1) die Einhändigung, die Ablieferung, Cig., Jan.; — i. zadnje volje, das Testament, C.; = poslednje i., Svet. (Rok.); — 2) ustno i., die mündliche Ueberlieferung, die Tradition, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) das Eingehändigte, Cig.; das Depositum, Cig., C.
81. izročı̑loma, adv. im übertragenen Wirkungskreise, DZ.
82. izročı̑telj, m. der Abgeber, der Einhändiger, C.
83. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
84. izročı̑təv, -tve, f. die Aushändigung, die Verabfolgung; die Einantwortung, Z., C.; die Uebergabe, die Ueberantwortung.
85. izročíti, -ím, vb. pf. aushändigen, einhändigen, ausliefern; pismo, pozdravljenje i., einen Brief, einen Gruß bestellen; izgotovljeno delo i., die Arbeit liefern, Cig., Jan.; überreichen, übergeben; prošnjo i., ein Gesuch präsentieren; i. koga pravici, jemanden den Händen der Gerechtigkeit überliefern, Jan.; — i. komu kaj, testieren, C.; — izročeno področje, übertragener Wirkungskreis, Levst. (Nauk), nk.; — etwas treuen Händen übergeben, anvertrauen; v hrambo komu kaj i.; Bogu dušo i.; Bogu se i.; Valovom se 'zročimo, Preš.; — preisgeben, Cig.; i. vojakom mesto na plenjenje, den Soldaten eine Stadt preisgeben, Cig.; i. zasmehovanju, Cig.
86. izročı̑tvən, -tvəna, adj. izročitve se tičoč; — izročitveni rok, die Lieferfrist, DZ.
87. izročı̑vəc, -vca, m., Cig., pogl. izročnik.
88. izročníca, f. die Uebergeberin, die Hinterlegerin, Cig.
89. izročník, m. der Ablieferer, der Ueberlasser, der Hinterleger, Cig.; — der Testator, Svet. (Rok.).
90. izročnína, f. die Einhändigungs- oder Zustellungsgebür, C., Z.
91. izuročiti, -im, vb. pf., pogl. izurčiti.
92. kratkorǫ́čən, -čna, adj. kratkoročna menica, kurzes Papier ( merc.), Cig. (T.).
93. krǫ́čati, -ím, vb. impf. = kučati, C.; — prim. kročiti.
94. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
95. kročȃvəc, -vca, m. der Zähmer, C.
96. kročénje, n. die Bändigung, die Bezähmung, Cig.
97. kročílọ, n. ein Werkzeug zum Krümmen, C.
98. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
99. lastnorǫ́čən, -čna, adj. = svojeročen, eigenhändig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
100. mokrǫ̑ča, f. die Feuchtigkeit, die Nässe, ogr.- Mik., Valj. (Rad).

1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani