Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

roč (199-298)

  1. otročína, f. die Kindschaft, das Kindesalter, C.
  2. otročı̑nstvọ, n. die Kindheit, Mur., Jan.
  3. otročiti, -im, vb. impf. otroke roditi, C.; kindern, Trub.- Mik.
  4. otročják, m. 1) = otročaj, C.; — 2) die Fraisen, C.
  5. otrǫ́čji, adj. Kindes-, Kinder-; otročji otroci, Kindeskinder, Dalm.; otročja igrača, otročja leta; otročja pamet; otročji denar, das Pupillargeld, M.; otročja postelja, das Kindbett (po nem.); otročja voda, das Fruchtwasser, V.-Cig.; — kinderhaft, Cig., Jan.; po otročje, nach Art der Kinder; — kindisch; otročji biti, kindisch sein.
  6. otročle, -eta, n. = otroče, C.
  7. otročljìv, -íva, adj. mit Kindern gesegnet, C.
  8. otrǫ̑čman, m. (šaljivo) das Kind, C.
  9. otrǫ́čnica, f. die Entbundene, die Wöchnerin, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Škrinj., nk.
  10. otrǫ́čnik, m. 1) = otročjak, das Kind, C.; — 2) ein kindischer Mensch, Štrek.
  11. otročnják, m. 1) = maternica, die Gebärmutter, Cig., Vod. (Bab.); otrǫ́čnjak, Mur.; — 2) = otročjak 2), die Fraisen, C.; — 3) = otročanec, otročaj, Vest.; — ein kindischer Mensch, SlN.
  12. otrǫ́čnost, f. die Kindlichkeit, Jan.
  13. ovročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, erwärmen: Solnce ovroči s toploto vse dežele, Danj. (Posv. p.).
  14. peteročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. fünfgliederig, Cig.; peteročleni hrošči, fünfzehige Käfer, Cig. (T.).
  15. podkrǫ́čiti, -im, vb. pf. unterbiegen, vzhŠt.- C.
  16. pòdporǫ̑čnik, m. der Unterlieutenant, Cig., nk.; — rus.
  17. podrǫ́čən, -čna, adj. 1) untergeordnet, Cig., C.; subalternativ, Cig. (T.); — 2) podrǫ̑čni kovač, (kateri ne dela s pomočjo vodne sile), der Handschmied, Z., C.
  18. podrǫ́čiti, -drǫ̑čim, vb. pf. (mit einem Stabe) ein wenig stoßen, stochern, stören, Z.; — prim. dročiti.
  19. podrǫ̑čje, n. der Wirkungskreis, das Ressort, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; državno p., das Staatsgebiet, Cig. (T.); p. katerega jezika, ein Sprachgebiet, Cig. (T.).
  20. podrǫ̑čnik, m. der Untergebene, Cig.
  21. podrǫ́čnost, f. das Subalternverhältnis, Cig. (T.).
  22. pootrǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. 1) an Kindes statt annehmen, C.; — 2) kindisch machen, Cig.; p. se, kindisch werden, verkinden, Cig., Jurč.; na stare dni se p., Zv.
  23. porǫ̑č, m. das Geländer, C.
  24. porǫ́čanje, n. 1) das Auftragen, C.; — 2) das Berichten, das Referieren, die Berichterstattung, nk.; — 3) das Trauen, das Einsegnen eines Brautpaares.
  25. porǫ́čati, -am, vb. impf. ad poročiti; 1) anvertrauen, empfehlen, befehlen, M.; p. svojega duha v božje roke, Trub.; — 2) Aufträge geben, auftragen, Mur.; — sagen lassen, entbieten, Jan.; berichten, referieren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) trauen, ein Brautpaar einsegnen.
  26. porǫ̑čək, -čka, m. 1) der Bericht, die Nachricht, C.; — 2) das Legat, C.
  27. porǫ̑čən, -čna, adj. 1) Trauungs-; Venec sem poročni vila, Greg.; poročni prstan, der Trauring; poročna knjiga, das Trauungsbuch, Cig., Jan.; na poročni dan, am Tage der Trauung, DSv.; — 2) = priročen: poročne bukvice, Trub.
  28. poročę́nəc, -nca, m. der Getraute, der Neuvermählte, Cig., nk.
  29. poročénje, n. der Auftrag, C., Trub.; po poročenju Gospoda, Dalm.; poslednje p., das Testament, C.
  30. poročę́nka, f. die Getraute, die Neuvermählte, Cig.
  31. poročevȃnje, n. = poročanje, Jan. (H.).
  32. poročeváti, -ȗjem, vb. impf. = poročati.
  33. poročevȃvəc, -vca, m. 1) der Berichterstatter, Jan., nk.; — 2) der Trauende, Cig.
  34. poročíłən, -łna, adj. Berichts-, Referats-: poročı̑łna pola, DZ.
  35. poročílọ, n. 1) der Auftrag, Mur., Jan.; — die Entbietung, Cig., Jan.; — 2) die Nachricht, Mur., Cig., Jan., nk.; slaba poročila prihajajo, nk.; — die Berichterstattung, der Bericht, das Referat, Mur., Cig., Jan., nk.; od sebe dati poročilo, berichten, Levst. (Nauk).
  36. poročı̑loma, adv. berichtlich, Cig.
  37. poročı̑təv, -tve, f. 1) die Berichterstattung, Cig.; — 2) die Eheschließung, Jan.
  38. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
  39. poročník, m. 1) der Bote, C., Ravn.- Valj. (Rad); — der Berichterstatter, Navr. (Let.); — der Botschafter, der Gesandte, Cig., Jan., nk.; papežev p., der päpstliche Legat, Cig.; — der Consul, Cig., Jan.; — 2) der trauende Priester, der Copulator, Cig.; — 3) porǫ̑čnik, der Lieutenant, Cig., C., nk.; (po drugih slov. jez.).
  40. poročnína, f. die Traugebür, Cig., Jan.
  41. poročnı̑štvọ, n. die Botschaft (als Amt), DZ.; — das Consulat, Cig.
  42. povrǫ̑čba, f. die Einhändigung, Cig.
  43. povročíti, -ím, vb. pf. (nacheinander) einhändigen, nk.
  44. povzročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povzročiti, nk.
  45. povzročı̑təv, -tve, f. die Veranlassung, nk.
  46. povzročíti, -ím, vb. pf. verursachen, nk.
  47. predporǫ̑čən, -čna, adj. vor der Trauung stattfindend: predporočna večerja, das Bittessen, V.-Cig.
  48. preizrǫ́čanje, n. die Übergabe: uradno p., DZ.
  49. preizročevȃnje, n. die Ausfolgung, DZ.
  50. preizročílọ, n. die Übergabe, die Ausfolgung, DZ.; osebno p., die persönliche Übergabe, DZ.
  51. preizročíti, -ím, vb. pf. übergeben: ubožni zavodi so zdaj županom preizročeni, Levst. (Nauk); ausfolgen, nk.
  52. preporǫ́čati, -am, vb. impf. = priporočati, Levst. (Nauk).
  53. preporočílọ, n. = priporočilo, Erj. (Torb.).
  54. preporočíti, -ím, vb. pf. = priporočiti, ogr.- C.; (tako tudi v drugih slov. jezikih).
  55. preròč, -rǫ́ča, m. die Handhabe, der Henkel (na posodi), C.; — die Pflugsterze, Cig., C.; — pogl. priroč.
  56. prerǫ̑čba, f. die Delegierung, die Delegation, Jan.
  57. 1. preročílọ, n. = preročba, Cig., Jan.
  58. 2. preročílọ, n. die Prophezeiung, C.; ( nam. pro-).
  59. 1. preročíti, -ím, vb. pf. = izročiti, Jan.
  60. 2. prerǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. prophezeien, M.; ( nam. pro-).
  61. prevrǫ́č, adj. zu heiß; — überaus heiß.
  62. prevročína, f. allzugroße Hitze, C.
  63. priporǫ́čanje, n. das Empfehlen, das Recommandieren.
  64. priporǫ́čati, -am, vb. impf. ad priporočiti; empfehlen; p. se, sich empfehlen.
  65. priporočávati, -am, vb. impf. = priporočevati, Mur.
  66. priporǫ̑čba, f. die Empfehlung, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  67. priporǫ̑čək, -čka, m. die Empfehlung, C., Z.
  68. priporǫ́čən, -čna, adj. empfehlenswert: priporočna molitev, Cv.
  69. priporočę́nəc, -nca, m. der Empfohlene, Cig., nk.
  70. priporočénje, n. die Empfehlung.
  71. priporočeváłən, -łna, adj. empfehlend, Empfehlungs-: priporočevȃłni list, das Empfehlungsschreiben, Jan.
  72. priporočevȃnje, n. das Empfehlen.
  73. priporočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad priporočiti; = priporočati, empfehlen; p. se, sich empfehlen.
  74. priporočevȃvəc, -vca, m. der Empfehler, Cig., Jan.
  75. priporočevȃvka, f. die Empfehlerin, Jan.
  76. priporočíłən, -łna, adj. Empfehlungs-: priporočı̑łni list, das Empfehlungsschreiben, Cig., Jan., nk.
  77. priporočílọ, n. die Empfehlung, die Recommandation.
  78. priporočı̑təv, -tve, f. die Empfehlung, Jan.
  79. priporočíti, -ím, vb. pf. empfehlen; p. komu koga, kaj; to bodi Bogu priporočeno! das sei Gott befohlen; priporoči me! richte meine Empfehlung aus! p. pismo, einen Brief recommandieren, Cig., nk.; — p. se, sich empfehlen; p. se komu; Bogu se p.; p. se in oditi, sich empfehlen und fortgehen.
  80. priporočníca, f. die Empfehlerin, Cig.; die Patronin, Cig., Jan.
  81. priporočník, m. der Empfehler, Cig., Jan.; der Fürsprecher, der Patron, Cig., Jan., C.; p. farne cerkve, C., Burg.
  82. priporočnína, f. (poštna) p., die Recommandationsgebür, DZ.
  83. prirǫ̑č, m. 1) die Handhabe, C.; der Henkel an einem Gefäße, C.; — 2) die Pflugsterze, Jan., C.; — 3) das Geländer, Jan., Št.; — tudi: príroč.
  84. prirǫ̑čək, -čka, m. das Mittel, Cig.
  85. prirǫ́čən, -čna, adj. 1) handsam, bequem; sekira je priročna, BlKr.- M.; meč priročneje opasati, Jurč.; bequem gelegen: priročna njiva, BlKr.- M.; — 2) geschickt, Mur.; — 3) Hand-: prirǫ̑čna knjiga, das Handbuch, Jan., nk.; — 4) links eingespannt: priročni konj; ( opp. odročni).
  86. prirǫ̑čnica, f. (knjiga) p., das Handbuch, Cig., DZ.
  87. prirǫ̑čnik, m. der Amanuensis, Cig., Jan., DZ.; der Assistent, DZ.
  88. prirǫ́čnost, f. die Handsamkeit, die Bequemheit, die bequeme Lage, Jan., M., C.
  89. pròč, adv. weg; p. iti, p. vzeti, p. dejati itd.; p. od mene! roke proč! proč je (es ist aus, es ist vorbei), ni več pomagati! (tudi: proč je, er (sie) ist dahin! vse je proč, alles ist verloren).
  90. pročę̑lje, n. die Vorderseite (eines Gebäudes), die Fronte, Jan., C., Cig. (T.), Levst. (Pril.).
  91. pročítati, -am, vb. pf. = prečitati, Zora; ( hs.).
  92. pročr̀t, -čŕta, m. das Profil, h. t.- Cig. (T.); dolžinski p., das Längenprofil, prečni p., das Querprofil, Levst. (Močv.).
  93. proročȃnski, adj. = proroški, C.
  94. proročȃnstvọ, n. = proroštvo, C.
  95. proročȃski, adj. = proroški, Krelj.
  96. proročȃstvọ, n. = proroštvo, Krelj.
  97. prorǫ́čən, -čna, adj. = proroški, Greg.
  98. proročíca, f. = prorokinja, kajk.- Valj. (Rad).
  99. prorǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. prophezeien, (prer-) M.
  100. prostorǫ́čən, -čna, adj. mit freier Hand ausgeführt, C.; prostorǫ̑čnọ črtanje (risanje), das Freihandzeichnen, Cig. (T.).

   1 99 199 299 399 499 599 699  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA