roč (101-200)

101. nàdporǫ̑čnik, m. der Oberlieutenant, C., nk.; — prim. poročnik.
102. narǫ̑č, m. 1) kolikor je moči enkrat na rokah nesti, Hal.- C.; n. sena, Z.; — 2) = naročaj 1), Mur., Mik.
103. nároč, f. = naroč m. Jan., kajk.- Valj. (Rad).
104. narǫ̑čaj, m. 1) der Platz auf den Händen, in den Armen; v naročaj vzeti, in die Arme nehmen; umrl je v naročaju svojega sina, Jurč.; — 2) = naroč 1), ein Armvoll: n. drv, slame, Cig., Jan.
105. narǫ́čanje, n. das Auftragen; das Bestellen.
106. narǫ́čati, -am, vb. impf. ad naročiti; auftragen; bestellen, abonnieren.
107. narǫ̑čba, f. der Auftrag, Cig.; izpolnjevati naročbe, Cv.; die Bestellung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Pränumeration, die Abonnierung, das Abonnement: vabiti na naročbo kakega časnika, nk.
108. narǫ̑čbən, -bəna, adj. Bestellungs-, Pränumerations-, nk.
109. narǫ̑čbənica, f. der Bestellschein, DZ.
110. narǫ̑če, n. 1) = naročje 1), Dol.; nároče: na naroče vzeti, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = naročje 3): eno nároče ("nárče") trave, jvzhŠt.
111. narǫ̑čək, -čka, m. naročki, die Manschetten, Nov.- C.
112. narǫ́čən, -čna, adj. 1) was an der Hand getragen wird, Meg., Dalm.; — 2) náročən, bequem, gelegen, Cig., M.; prim. narok.
113. naročevȃłnica, f. das Commissionsbureau, Cig.
114. naročeváti, -ȗjem, vb. impf. = naročati.
115. naročevȃvəc, -vca, m. der Besteller, der Beauftrager, Cig.
116. naročíłən, -łna, adj. Bestellungs-: naročı̑łni list, nk.; Pränumerations-, nk.
117. naročílọ, n. der Auftrag; po naročilu, dem Auftrage gemäß; die Commission; — die Bestellung, die Pränumeration, nk.
118. naročı̑t, adj. ausdrücklich, h. t.- Cig. (T.).
119. naročı̑təlj, m. = naročnik 1), Jan. (H.).
120. naročíti, -ím, vb. pf. auftragen; n. komu, da naj kaj stori: vse sem opravil, kar si mi naročil; anordnen; n. v oporoki, Cig.; — bestellen; — n. voz, knjigo; n. si časnik.
121. narǫ̑čje, n. 1) der Platz auf o. in den Armen; v n. vzeti otroka, v naročju držati ga, in die Arme nehmen, in den Armen halten; — 2) v naročje se oženiti, omožiti, ohne Vermögen, ohne Besitz, auf der Hände Arbeit bauend heiraten, Dol.; — 3) ein Armvoll, Cig., Jan.
122. narǫ̑čka, f. die Manschette, Jan. (H.).
123. naročníca, f. 1) die Auftraggeberin, die Bestellerin; die Abonnentin, nk.; — 2) narǫ̑čnica, das Armband, Jarn., Mur., Cig., C.; — 3) = naročnik 2), Notr.
124. naročník, m. 1) der Auftraggeber, Mur., Cig., DZ.; — der Besteller; der Kunde; — der Abonnent ( z. B. einer Zeitschrift), nk.; — 2) = črevljarska rokavica, das Schusterhandleder, Jarn., C., Štrek., (narǫ̑čnik) Kras- Erj. (Torb.); — 3) das Armband, C.; — 4) naročniki, ljudje brez imetja, ki se "na roke" ženijo, Dol.
125. naročnína, f. die Bestellungsgebür, Cig.; der Abonnementsbetrag, nk.
126. naročnínica, f. dem. naročnina; der kleine Abonnementsbetrag, Cv.
127. naročnják, m. das Handleder der Schuster, Cig.
128. náročnost, f. die Bequemlichkeit, Cig.
129. naúročən, -čna, adj. tüchtig, gewaltig, vzhŠt.- C.
130. nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.- C., Vest.
131. neprirǫ́čən, -čna, adj. unbequem.
132. neprirǫ́čnost, f. die Unbequemlichkeit.
133. nerǫ́čən, -čna, adj. ungeschickt, Cig.
134. nerǫ́čnost, f. die Ungeschicklichkeit, C.
135. nẹšterọ̑č, adv. = nekaterikrat, ogr.- M., C.
136. neukročèn, -éna, adj. ungebändigt; — unbändig, ungeschlacht, (neukroten) Meg.
137. nevrǫ́čən, -čna, adj. unbestellbar, DZ.
138. novoporočèn, -éna, adj. neuvermählt, Jan. (H.); (po nem.).
139. novoporočę́nəc, -nca, m. der Neuvermählte, Jan.; (po nem.).
140. novoporočę́nka, f. die Neuvermählte, Jan. (H.); (po nem.).
141. novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
142. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
143. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
144. obẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Jan., Danj.- Mik., C.; o. delati, t. j. z levo tako dobro delati kakor z desno, Levst. (Zb. sp.).
145. obẹrǫ́čən, -čna, adj. beiderhändig, Jan.
146. oberǫ̑čka, f. so viel man mit beiden Händen einmal fasst, beide Hände voll, C.
147. obẹrǫ̑čki, adv. = oberoč, Cig., Jan.
148. obẹrǫ̑čkoma, adv. = oberoč: o. nositi vodo, Npr.-Krek.
149. obojerǫ́čən, -čna, adj. zweihändig, Cig.
150. obojerǫ̑čnica, f. die Zweihändige, V.-Cig.
151. obojerǫ̑čnik, m. der Zweihändige, V.-Cig.
152. obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.- C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.
153. obročȃnka, f. neki polž: die Wendeltreppe (scalaria), Erj. (Z.).
154. obrǫ̑čar, -rja, m. der Reifmacher, Cig., Jan.
155. obrǫ̑čast, adj. reifartig, ringförmig; obročast solnčni mrak, ringförmige Sonnenfinsternis, Sen. (Fiz.).
156. obrǫ́čati, -am, vb. pf. o. kravo = v roč dejati kravo, der Kuh einen Ring anlegen, Mik.
157. obrǫ̑čəc, -čca, m. dem. obroč; = obroček.
158. obrǫ̑čək, -čka, m. dem. obroč; das Reifchen; ein kleines, reifähnliches Ding, der Ring, C.; der Ring am Leibe der Insecten, Cig. (T.); obročki na zadnjem delu čebele, Levst. (Beč.).
159. obrǫ̑čən, -čna, adj. Reif-; obročni les, das Reifholz, Cig.; o. stol, die Reifschnitzbank, C.; obročno krilo, der Reifrock, V.-Cig.
160. obročevína, f. das Bandholz (aus welchem Reife gemacht werden), Cig.
161. obrǫ̑čič, m. dem. obroč; das Reifchen.
162. obročína, f. ein Stück von einem alten Holzreif, C.
163. obročı̑nje, n. Stücke von alten Holzreifen, C.
164. 1. obročíti, -ím, vb. pf. 1) verfertigen, erzeugen: ta fabrika veliko blaga obroči (vsako leto), Cig.; v Tržiču na leto veliko črevljev obročijo, Gor.- M.; — 2) = zaročiti, C.
165. 2. obrǫ́čiti, ** -brǫ̑čim, vb. pf. z bročem barvati, roth färben: o jajca, C., Mik., Jurč.
166. obrǫ̑čkar, -rja, m. obročkarji, Ringelkrebse (arthrostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
167. obrǫ̑čkast, adj. ringförmig, Cig.
168. obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
169. obrǫ̑čnik, m. 1) das Reifmesser, Mur.- Cig.; — 2) der Monat October, Meg., C., Dalm.
170. obrǫ̑čnjak, m. das Reifmesser, Guts., Danj.- Mik., Valj. (Rad); tudi: obročnják, Mur.
171. odporočíti, -ím, vb. pf. zurück entbieten, erwidernd sagen lassen: o. komu kaj, Cig. (T.); — hs.
172. odrǫ̑čən, -čna, adj. 1) rechtsgehend: odrǫ̑čni vol, konj, Cig., Z., Št.; — 2) entlegen, unbequem gelegen, unbequem; — 3) ungeschickt, plump, Cig.; — garstig, C.; — unangenehm, C.
173. odročíti, -ím, vb. pf. = izročiti, Mur., Cig.
174. odrǫ́čnost, f. die Entlegenheit, die Unbequemlichkeit, Mur., Cig., Jan.
175. okrǫ̑č, m. die Krümmung, C.
176. okročiti, -im, vb. pf. krümmen, C.; okročen, gekrümmt, gebogen, vzhŠt., ogr.- C.
177. oporǫ́čati, -am, vb. impf. ad oporočiti; testamentarisch bestimmen, Z.
178. oporǫ̑čba, f. letztwilliger Auftrag: naročala mu je to in ono oporočbo, Jurč.
179. oporǫ̑čən, -čna, adj. Testaments-, testamentarisch, Cig., Jan.; oporočni pristavek, das Codicill, Cig., Jan.; oporočni dedič, der Testamentserbe, Cig., Jan.
180. oporočíti, -ím, vb. pf. testieren, Z.
181. oporočník, m. der Testator, Cig., Jan.
182. osmorǫ́čən, -čna, adj. = osmorok, Cig.
183. ostrǫ̑ča, f. = ostrota, ostrost, C.
184. ostrǫ́čiti se, -strǫ̑čim se, vb. pf. sich behülsen, Cig., Z.
185. otročȃd, f. coll. Kinder, C., Zora.
186. otročȃj, m. das Kind; tolpa poljanskih otročajev, LjZv.; der Fratz, Cig.
187. otročȃjast, adj. kindisch, SlN.
188. otročȃjski, adj. kindisch, SlN.
189. otročȃnəc, -nca, m. = otroče, Gor.
190. otročarı̑ja, f. die Kinderei, der Kinderstreich, Mur., Cig., Jan.
191. otročáriti, -ȃrim, vb. impf. sich kindisch benehmen, Cig., Jan., C.
192. otročè, -ę́ta, n. das Kindlein.
193. otrǫ́čən, -čna, adj. 1) mit Kindern gesegnet, C., Z.; — 2) = otroški, kindlich, Jan.
194. otročeváti, -ȗjem, vb. impf. wie ein Kind handeln, kindeln, Cig., Jan., C.; kindern, Kinderpossen treiben, Mur., Cig., Jan.
195. otročìč, -číča, m. dem. otrok; das Kindlein.
196. otročı̑čək, -čka, m. dem. otročič; das Kindlein.
197. otročı̑ja, f. die Kinderei, Mur., Cig., Jan.
198. otročı̑n, m. ein großes Kind, C.
199. otročína, f. die Kindschaft, das Kindesalter, C.
200. otročı̑nstvọ, n. die Kindheit, Mur., Jan.

   1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani