rjav (101-200)

101. umirjávati, -am, vb. impf. = umirjati, beruhigen, M.
102. uverjávati, -am, vb. impf. = uverjati, C.
103. zagovȃrjavəc, -vca, m. 1) der Vertheidiger, der Verfechter, Cig., Jan., nk.; — 2) der Besprecher, der Beschwörer, Cig., Jap. (Sv. p.), SlN., Notr.
104. zagovȃrjavka, f. 1) die Vertheidigerin, die Verfechterin, Cig.; — 2) die Beschwörerin, Cig.
105. zamerjávati, -am, vb. impf. = zamerjati, BlKr.- M.
106. zanemárjavəc, -vca, m. der Vernachlässiger, Cig.
107. zarjavẹ́ti, -ím, vb. pf. rostig werden, verrosten; železo, ki se ne rabi, rado zarjavi; zarjaveli meči, zarjavelo železo.
108. zarjavíti, -ím, vb. pf. bräunen: solnce mu je zarjavilo lice, (-ruj-) Jurč.
109. zgȃrjavica, f. = zgaravica, C.
110. zlatorjàv, -áva, adj. goldbraun, Cig.
111. zmerjȃvəc, -vca, m. der Schelter, der Schimpfer, Cig., Jan.
112. zmerjȃvka, f. die Schelterin, die Schimpferin, Cig., Jan.
113. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
114. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
115. žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
116. žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
117. žerjàv, -áva, m. 1) der Kranich (grus cinerea); — 2) der Krahn (Kranich), die Winde, die Schiffswinde, V.-Cig., Cig. (T.), C., DZ., Bes.
118. žerjàv, -áva, adj. glühend, Mik. (Et.); ( pren.) žerjava želja, C.; — glühendroth: žerjavo grozdje, Fr.- C.; — roth, ogr.- Mik.
119. žerjȃvar, -rja, m. der Krahnzieher, Cig.
120. žerjávast, adj. kranichfarbig, Cig.
121. žerjȃvəc, -vca, m. 1) = škrjanec, Nov.- C.; — 2) = prisadnik, der Storchschnabel (geranium), C.
122. žerjȃvica, f. glühende Kohlen, das Glühfeuer, die Glut; sedeti kakor na žerjavici, Cig.
123. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
124. žerjȃvka, f. = žerjavica, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; na žerjavki se peči, Cv.
125. 1. žerjȃvnica, f. die Glutpfanne, die Kohlenpfanne, Cig., Jan.
126. 2. žerjȃvnica, f. das Krahngehäuse, Cig.
127. žerjávov, adj. 1) Kranich-: žerjavovo pero, Npes.-Vraz; — 2) Krahn-, Cig.; žerjavovo bruno, der Krahnbalken, Cig., DZ.
128. žmę́rjav, adj. blinzeläugig, Hal.- C.
129. žołtorjàv, -rjáva, adj. gelbbraun, Cig., Jan.
130. žrjàv, -áva, m., Cv., pogl. žerjav.
131. žrjȃvica, f., Cv., pogl. žerjavica.
132. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
133. cvíčati, -ím, vb. impf. quieken, winseln, Dict., Guts., Jarn., Jan.; zwitschern: lastovka cviči, C.; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, Dalm.
134. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
135. čávəlj, -vlja, m. der Nagel; mirno so mu rjavele risane puške o čavljih, LjZv.; — iz it. chiavo, Nagel, Mik. (Et.).
136. čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn- Erj. (Torb.).
137. drnǫ́səlj, -slja, (-səljna), m. 1) neka rjavomodra sladka sliva, Gor., jvzhŠt.; — 2) debela rdeča jagoda, Gor.- Zv.; — 3) = adreselj, Koborid- Erj. (Torb.).
138. gárjast, adj. = garjav.
139. gnẹ̑d, m. neka trta z rjavkastordečimi jagodami, Mik., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
140. 2. grȗh, m. žerjav, der Kranich (ardea grus), Guts., C., Frey. (F.); — prim. lat. grus. (?)
141. grúžav, adj. = garjav, Rez.- C.
142. hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi ( n. pr. zelje in fižol), Idrija- Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
143. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
144. inkrustácija, f. oskorjava, die Incrustation, Cig.
145. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
146. jérovica, f. rjavo-rdečkasta zemlja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
147. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
148. kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker ( mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn- Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras- Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk- Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
149. krȃvkati, -am, vb. impf. = krivkati, Mur.; žerjavi kravkajo, eden med njimi pa krivka, Z.; vrana kravka, Dict.
150. krepkokrìł, -kríla, adj. mit starken Flügeln: krepkokrili žerjavi, Zv.
151. 2. krı̑kati, -am, vb. impf. schreien (o žrjavih), ogr.- C.; Lej, žerjav hodi, krika, Vod. (Pes.); prim. krivkati.
152. krı̑vkati, -am, vb. impf. schreien: žrjavi krivkajo, Mur.
153. kukúrjast, adj. = kukurjav, C.
154. 1. lisíca, f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.- C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.- C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.- C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
155. mangānovəc, -vca, m. rjavi m., der Braunstein, C.; sivi m., der Manganit, Cig. (T.).
156. médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
157. miljȃva, f. = žerjavica (morda: muljava?), Drežnica- Erj. (Torb.).
158. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
159. motovíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) sich hin und her bewegen; pijanec motovili po poti, Polj.; — herumstreifen, Jan.; — kreisen: žrjavi motovilijo, Ravn.- C.; — 2) m. se, sich ungeschickt drehen oder bewegen, Cig., Jan., C.; herumstreifen, Jan.; — po glavi se mi motovili, ich bin taumelig, Blc.-C.
160. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
161. mȗtarica, f. 1) die Mautnerin, Jan., Kor.- M.; — 2) okroglo in rjavopikasto jabolko, Koborid- Erj. (Torb.).
162. nalómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) anbrechen; palico n.; nalomljenega trstu ne bo strl, Ravn.; — eine abweichende Richtung geben, brechen: streho n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge brechen; malo, veliko kamenja n.; n. dračja za kurjavo.
163. napȓstnik, m. 1) der Fingerhut, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M.; — 2) der Fingerhut (digitalis), rjavi n. (d. ferruginea), Medv. (Rok.); — rdeči n. (digitalis purpurea), C., Cv.
164. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
165. 2. ogọ̑rək, -rka, m. ein abgebranntes Stück Holz, živ o., der Feuerbrand, Cig.; = žerjav o., Fr.- C.; = tleč o., Slom.; prime ogorek in si tobak zažiga, Jurč.; z dolgo gorjačo je porival ogorke v ogenj, Erj. (Izb. sp.); — tudi: ogȏrek, Valj. (Rad).
166. ogovorı̑telj, m. = ogovarjavec, kajk.- Valj. (Rad).
167. ǫ̑grc, tudi: ogr̀c, -gŕca, (-grcà), m. 1) die Made der Dasselfliege, der Engerling, Cig., Fr.- C., Bleiw.- C.; — podkožni ogrci, die Dasselbeulen in der Haut des Rindviehes von den Maden der Dasselfliegen, Strp., Rib.- C.; — 2) nekakšen izpuščaj po človeški koži, posebno po obrazu: die Finne, der Mitesser, die Hautblüte ( bes. im Gesicht), Cig., Jan., Blc.-C., Levst. (Rok.), Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); — ogrci, die Masern, Cig., BlKr.; ( die Kinderblattern, C.); — 3) = podjed, ličinka rjavega hrošča, Erj. (Z.), Nov.
168. pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen ( bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
169. półh, * m. der Bilch (Billich) oder Siebenschläfer (myoxus glis); — mali p., die Eichelmaus, Cig.; die große Haselmaus (myoxus nitella), Frey. (F.); — rjavi p., die kleine Haselmaus ( m. avellanarius), Frey. (F.); — półh, półha, Dol.
170. prémog, * -móga, m. 1) die Steinkohle, Kr.- Mur., Cig., Jan., Kr.- Erj. (Torb.), nk.; zrnati p., die Grobkohle, plenasti p., die Schieferkohle, rjavi p., die Braunkohle, sijajni p., die Glanzkohle, smolasti p., die Pechkohle, barski p., die Moorkohle, gospodski p., die Salonkohle, svetlogori p., die ^*Caneelkohle, Erj. (Min.); (prémog, gen. prémoga, Erj. [Min.]); — 2) der Drache, Meg.
171. proja, f. nekipnjen kruh v žrjavici pečen, Savinska dol.
172. 2. prọ̑snik, m. 1) der Wiesenschmatzer, das Braunkehlchen (pratincola), Cig., C., (rjavi prusnik) Frey. (F.); — 2) = prosnica 2), ("pravijo, da je mnogo prosa, kadar je teh hrostov dosti"), Lašče- Levst. (Rok.).
173. ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
174. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
175. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
176. rídžan, m. der Lichtfuchs, Mur., Jan., vzhŠt.- C.; — živinče rdečkaste ali rjavkaste barve, BlKr.- Let.
177. ríjan, m. živinče rdečkaste ali rjavkaste dlake, Cig., BlKr.- Let.; — prim. ridžan.
178. rosníca, f. 1) rjava r., der Grasfrosch (rana temporaria), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Erdrauch (fumaria), Cig., Medv. (Rok.).
179. rujàv, -áva, adj., pogl. rjav.
180. rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
181. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
182. sájav, adj. 1) rußig, berußt; — 2) rußfarben: sajav leščnik, eine reife Haselnuss, Dict., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; sajavo grozdje, t. j. tako zrelo, da že rjavi, Hal.- C.
183. skorjàt, -áta, adj. = skorjav, Cig., Jan.
184. skorjevı̑t, adj. = skorjav, C.
185. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
186. snẹžę́nka, f. rjava s., der braune Schneekäfer (cantharis fusca), Erj. (Ž.).
187. sóva, f. die Nachteule; mala s., die mittlere Ohreule (strix otus), Cig.; = rogata s., die Horneule, Cig.; = mala uhasta s., Frey. (F.); — pegasta s., die Schleiereule (strix flammea), Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — rjava s., die Brandeule (strix stridula), Cig.; tudi: rumena skalna s., Frey. (F.); — grozna ali velika lesna s. = bubuj, sovjak, Frey. (F.); — tudi: sȏva, Valj. (Rad).
188. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
189. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
190. svitoglàv, -gláva, m. der Glaskopf: rusi, rjavi s., der rothe, braune Glaskopf, Erj. (Min.).
191. škȃrnjak, m. der Milan (milvus), Frey. (F.); die Babelweihe (milvus vulgaris), Erj. (Z.); = rjavi š. (milvus regalis), Frey. (F.).
192. toplonǫ́sən, -sna, adj. toplonǫ̑sna naprava, die Calorifere, Levst. (Pril.); toplonosna kurjava, die Caloriferen, Levst. (Pril.).
193. vriskáč, m. 1) der Jauchzer, Cig.; — 2) rjavi v., rother Brüllaffe (mycetes seniculus), Erj. (Ž.).
194. vubúj, m. = rjava (rumena) sova, die Brandeule, Pohl.- Frey. (F.); — prim. bubuj.
195. zarjẹ́ti (?), -ím, vb. pf. = zarjaveti, Npes.-Vraz.
196. zarujavẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., Jan., nk., pogl. zarjaveti.
197. zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.
198. zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
199. zvečę̑r, adv. abends; z. ob kurjavi, abends um die Kochzeit, Cig.
200. zvitorę̑pəc, -pca, m. 1) = zvitorep, zvit človek, der Schlaukopf, Jan., Levst. (Zb. sp.); — 2) rjavi z., der braune Rollschwanz- oder Winselaffe (cebus Apella), Erj. (Ž.).

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani