rit (401-500)

401. naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.
402. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
403. návzrit, adv. rücklings, Volk.- M., ogr.- C.; (tudi: navzrt, nazrt, nazdrt, ogr.- Mik.).
404. navzrítən, -tna, adj. rücklings gerichtet, Let.
405. názrit, adv. = navzrit, Mur., ogr.- Mik.; (tudi: nazrt, Mur., Mik.).
406. nažaríti, -ím, vb. pf. entzünden ( fig.), M.; aufbringen, ogr.- C., Mik.
407. nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
408. nẹmškutáriti, -ȃrim, vb. impf. ein "Deutschthümler" sein.
409. neodkritosŕčən, -čna, adj. unaufrichtig.
410. neodkritosȓčnež, m. der Unaufrichtige.
411. neodkritosŕčnost, f. die Unaufrichtigkeit.
412. nepokrı̑t, adj. 1) entblößten Hauptes; — ungedeckt; nepokrita hiša; nepokrit voz; — 2) ohne Deckung: nepokriti troški, nk.
413. neslanáriti, -ȃrim, vb. impf. neslano se vesti, neslano govoriti, Dol.
414. neumáriti, -ȃrim, vb. impf. Dummheiten treiben, BlKr.- Svet. (Rok.).
415. nevę́riti, -vę̑rim, vb. impf. treulos machen, C.; — n. se, treulos werden, C.
416. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
417. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
418. novotáriti, -ȃrim, vb. impf. Neuerungen machen, nk.
419. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
420. obagríti, -ím, vb. pf. purpurroth machen, Cig.
421. obákriti, -im, vb. pf. verkupfern, Cig.
422. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
423. obátriti, -im, vb. pf. ermuthigen, trösten, ogr.- M., C.
424. obdarı̑təv, -tve, f. die Begabung, die Beschenkung, M.
425. obdaríti, -ím, vb. pf. begaben, beschenken, Mur., Cig., Jan.; Otrok, ki reveža ne žali, Obilno Bog ga obdari, Ravn.- Valj. (Rad).
426. obgovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen; — 2) besprechen: prigodek o., Zora; — = dogovoriti, verabreden, Mur.
427. objẹzdáriti, -ȃrim, vb. pf. = objezditi 2), Jan. (H.).
428. oblagodáriti, -dȃrim, vb. pf. Segen verleihen, segnen, Mur.; oblagodari naj ženo Bog, Ravn.
429. obmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ringsum abmessen, Cig., M.
430. obnoríti, -ím, vb. pf. bethören, täuschen, betrügen, Meg., Mur., Boh., Krelj, Svet. (Rok.); menite li, da boste njega obnorili, kakor se človek obnori? Dalm.; glejte, da vas kdo ne obnori! Trub.; slednjega človeka jeza obnori, Jsvkr.
431. oboríti, -ím, vb. pf. 1) niederwerfen, besiegen, Prip.- Mik.; — 2) niederschlagen ( chem.), C., Cig. (T.); o. se, sich niederschlagen: tvarina se je iz vode oborila, Erj. (Min.); — hs.
432. obostríti, -ím, vb. pf. schärfen, Z.
433. 1. obríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) umwühlen, M.; — 2) mit den Händen das Unkraut ausraufend abjäten: pšenico o., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
434. 2. obríti, -brı̑jem, vb. pf. rasieren; o. se, sich rasieren; o. prašiča, das Schwein abhären; — drevje se je obrilo, die Bäume haben das Laub verloren, Cig.; — konj se je obril, das Pferd hat das Winterhaar verloren, Z.; (pomni: obriven, nam. obrit, C.).
435. obtovoríti, -ím, vb. pf. bepacken, beladen, Mur.; o. osla, Cig.
436. obúriti, -ȗrim, vb. pf. abrichten: o. bivole za domačo živino, Vod. (Izb. sp.).
437. 1. obvaríti, -ím, vb. pf. = obariti; abbrühen, C.
438. 2. obvariti, -im, vb. pf., Mur., napačno nam. obvarovati; imprt. obvari, obvarji, iz: obvarjem, nam. obvaruj iz: obvarujem.
439. obžaríti, -ím, vb. pf. umstrahlen, Z.; — bestrahlen, Cig.
440. ocmáriti, -im, vb. pf. anschmoren, Cig.
441. očemę́riti, -ę̑rim, vb. pf. 1) vergiften, Dalm.- M.; — verbittern, vergällen, Cig. (T.), M.; — 2) o. se, aufgebracht werden, Mur.
442. odbríti, -brı̑jem, vb. pf. wegrasieren.
443. odbúriti, -im, vb. pf. stürmend sich entfernen, davon tosen, Bes.
444. odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.- Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.- Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.- Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
445. odgospodáriti, -ȃrim, vb. pf. abwirtschaften, abhausen.
446. odgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abbringen; o. koga od česa, Cig.; — 2) o. koga, entschuldigen, rechtfertigen, Savinska dol.- C.; o. se, sich entschuldigen, sich rechtfertigen, Trub., Krelj, Jap., Dol.; kako bi se jaz pred Bogom odgovoril? Škrinj.; — 3) antworten, erwidern; o. komu na kaj; o. k vprašanju, Levst. (Močv.); kdor molči, desetim odgovori, Npreg.- Dol.; — o. za kaj, etwas verantworten, Cig.
447. odjádriti, -jȃdrim, vb. pf. = odjadrati, Cig.
448. odkozáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören Ziegenhirt zu sein, M.
449. odkríti, -krı̑jem, vb. pf. eine Decke oder Hülle, einen Deckel wegnehmen; abdecken, enthüllen; odkriti, kar je pokrito; streho o., das Dach abdecken; hišo o., das Haus des Daches berauben; — o. se, das Haupt entblößen; o. se komu, vor jemandem das Haupt entblößen; odkrit, entblößten Hauptes; — rudo o., Erz aufschließen, Cig. (T.); entdecken, Jan., nk.; (po nem.); — offenbaren: skrivnost o., svoje misli o., Cig.; čas bo to odkril, Cig.; o. komu srce, jemandem sein Herz aufschließen, Cig.; odkrije se mnogih src mišljenje, ogr.- Valj. (Rad); — odkrit, aufrichtig, Cig., Jan., C.; odkrito moramo povedati, Levst. (Zb. sp.).
450. odkrítje, n. die Enthüllung; o. spomenika, nk.; — die Entdeckung, Mur., Cig., Jan.; (po nem.).
451. odkritosŕčən, -čna, adj. offenherzig, aufrichtig; o. človek; odkritosrčno kaj povedati.
452. odkritosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, die Aufrichtigkeit.
453. odkrı̑tost, f. die Offenheit, das offene Wesen, Cig. (T.), Ravn.
454. odkrmáriti, -ȃrim, vb. pf. fortsteuern, Cig.
455. odkúriti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu heizen, C.; — 2) sich davon machen, abfahren (šaljivo).
456. odmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) wegnehmen und abmessen: zumessen; o. komu žita, sukna, Cig.; z enako mero o. komu = jemanden mit gleicher Münze bezahlen, Cig.; o. hlače komu, jemandem eine Hose anmessen, jvzhŠt.; — o. komu kazen, jemandem die Strafe bemessen, Cig.; — bestimmen, Cig.; trpi, kar ti je Bog odmeril, Z.; — 2) o. koga, jemanden an Maß (Größe) übertreffen, Z., Gor.
457. odmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) o. komu kaj, einem etwas abmäkeln, Cig.; — 2) nehati mešetariti.
458. odobríti, -ím, vb. pf. gutheißen, billigen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; genehmigen, Cig. (T.), nk.; — hs. (iz rus.).
459. odrı̑tək, -tka, m. der unterste, dickste Theil eines gefällten Baumstammes, Cig., Lašče- Levst. (M.), Notr.
460. odrı̑tnik, m. = odritek, Z., Notr.
461. odskopáriti, -ȃrim, vb. pf. abkargen, Cig.
462. odtovoríti, -ím, vb. pf. (die Saumlast) abladen, Cig.
463. odtvoríti, -ím, vb. pf. 1) (das Vermachte) aufmachen, V.-Cig.; o. okno, durch Schieben öffnen, aufschieben, Cig.; öffnen, Jan.; o. sod, da vino iz njega teče, C.; — 2) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Tolm.- Erj. (Torb.).
464. oduríti, -ím, vb. pf. 1) verhasst machen: ženo so mu odurili, C.; — o. se, verhasst werden, Abscheu erregen, Jan., C.; odurijo se nam tudi najlepša usta, Jurč.; — 2) pogl. odduriti.
465. odvaríti, -ím, vb. pf. (das Loth) wieder abschmelzen, ablöthen, Cig.
466. odvẹ́triti, -im, vb. pf. davonfliegen, sich eilig davonmachen, ogr.- C., M.
467. odžaríti, -ím, vb. pf. = žar odbiti, wiederstrahlen, Cig., Jan.
468. 1. ogláriti, -ȃrim, vb. impf. an den Ecken herum stehen, Nov.- C.; okrog olepšane hiše je oglarila mladina, Zv.; bei Hochzeiten schmarotzen, dort Lieder singen, um beschenkt zu werden, M.
469. 2. ogláriti, -ȃrim, vb. impf. die Kohlenbrennerei betreiben.
470. ogovorı̑telj, m. = ogovarjavec, kajk.- Valj. (Rad).
471. ogovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen, haranguieren; Jezus ju ogovori: kaj bi rada? Ravn.; — 2) verleumden, verunglimpfen, Mur., Cig.
472. ohrabríti, -ím, vb. pf. o. koga, jemandem Muth machen, ihn ermuthigen, Jan., nk.; — o. se, Muth fassen, sich ermannen, Cig., Jan., nk.
473. ojamboríti, -ím, vb. pf. bemasten, Cig.
474. ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
475. oklẹ́striti, -im, vb. pf. = oklestiti; 1) abästen, C.; — 2) abprügeln, ogr.- M., C.
476. okolobáriti, -ȃrim, vb. pf. umkreisen: okolobarili smo naposled tudi Južno Ameriko, Cv.
477. okoríti, -ím, vb. pf. hart oder starr machen: okoril je njih srce, Trub.
478. okosítriti, -ı̑trim, vb. pf. auszinnen, (okositariti) Cig.
479. okováriti, -ȃrim, vb. pf. verwahren, in Sicherheit bringen, sicherstellen, Cig., Jan., C., Slom., Št.; o. panje, Gol.; jeze utrditi in o., die Böschungen versichern, Levst. (Močv.).
480. okríti, -krı̑jem, vb. pf. rings bedecken, Mur., Cig.
481. okváriti, -im, vb. pf. beschädigen, M., C., Let.; okvarjena stranka, DZ.
482. okvíriti, -ı̑rim, vb. pf. berahmen, Cig. (T.); — hs.
483. oláriti, -ȃrim, vb. impf. die Bierbrauerei betreiben, Cig.
484. oljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit der Ölerzeugung beschäftigen, den Ölhandel treiben, Cig., Zora.
485. omę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) einen Maßstab anlegen ( math.), Cig. (T.); proportionieren, C.; — 2) o. se, im Messen irren, falsch messen, Z., C.
486. omę́zdriti, -im, vb. pf. = omezdrati, Z.
487. omilodáriti, -ȃrim, vb. pf. mit Almosen beschenken, Z.
488. omočvíriti, -ı̑rim, vb. pf. sumpfig machen: o. travnik, C.
489. omodríti, -ím, vb. pf. blau färben, Cig.
490. omokríti, -im, vb. pf. nass machen, Mur.
491. omoríti, -ím, vb. pf. absengen (o mrazu), C.; mrzla sapa omori žito, Cig.
492. omramoríti, -ím, vb. pf. marmorieren, Cig. (T.).
493. opáriti, -pȃrim, vb. pf. mit heißem Wasser begießen, abbrühen; o. se, sich mit heißem Wasser brennen, sich verbrühen; — sich verbrennen ( fig.), Jan.; — oparjen = poparjen, betroffen, niedergeschlagen, Cig., Jan., C.
494. opeháriti, -ȃrim, vb. pf. prellen, betrügen; o. koga za kaj.
495. opę́riti, -im, vb. pf. befiedern, Cig., Jan.; o. se, sich befiedern, Federn bekommen, Cig., Jan., C.; operjen, befiedert, Šol.; — belauben, Z.; o. se, sich belauben, Jan.; operjen, belaubt, M.
496. oplahtáriti, -ȃrim, vb. pf. = oplahtati 2), Jurč.
497. oplaščúriti, -ȗrim, vb. pf. = ociganiti, ogoljufati, Cig.; — prim. plaščur.
498. opozoríti, -ím, vb. pf. aufmerksam machen, nk.
499. oskǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. verharschen, Cig.
500. oslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. prellen, betrügen, übergaunern.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani