rit (2.701-2.800)

2701. voglováti, -ȗjem, vb. impf. = voglariti 2), M.
2702. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
2703. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
2704. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
2705. vprašȃnje, n. die Frage; odgovoriti na v.; odgovarjajo, če jih je vprašanje, sie geben auf Verlangen Auskünfte, Levst. (Nauk).
2706. vprẹ̑k, adv. quer, querüber, in die Quere; proti Jerihu v., Dalm.; v. priti, in die Quere kommen, Cig.; — vse vprek, alles durcheinander, kunterbunt; vprek kupiti, in Bausch und Bogen kaufen, Cig.; v. besedovati, nur im allgemeinen sprechen, LjZv.; — überhaupt: dela kakor vprek pijanci, vzhŠt.; — entgegen: zgodovini, resnici v., Levst. (Zb. sp.); v. biti zakonu, gegen das Gesetz verstoßen, DZ.
2707. vpȓvičən, -čna, adj. ursprünglich: v spomin vprvične stvaritve, Ravn.
2708. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
2709. vrȃskast, adj. runzelig, C.; — ritzig, C.
2710. vráskav, adj. runzelig, Habd.- Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.
2711. 1. vráziti, -rȃzim, vb. pf. einritzen, Cig.
2712. vrẹ́skati, -am, vb. impf. ad vreskniti; Ritzen bekommen, knacken, Cig.
2713. vrẹ́skniti, vrẹ̑sknem, vb. pf. krachend brechen, zerspringen: lonec vreskne, Dol.- Mik.; — eine Ritze bekommen, knacken, bersten, Cig., Jan.
2714. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
2715. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
2716. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
2717. vrtálja, f. = frtalja, eine Art Eierkuchen ( it. fritella, Pfannenkuchen), Goriš.- Erj. (Torb.).
2718. vrtẹ̑łka, f. der Würfelbecher (fritillus), Dict.
2719. vsȃkdaj, adv. jeden Augenblick: vsakdaj mora priti, Cig.; — jederzeit, immer, Met.- Cig., Jan., Mik.
2720. vsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. hineinspritzen, Cig., Jan.
2721. vstòp, -stǫ́pa, m. der Eintritt, Mur., Cig., Jan., nk.
2722. vstǫ́pən, -pna, adj. Eintritts-, Cig., Jan., nk.; vstǫ̑pni listek, die Eintrittskarte, nk.
2723. vstopíšče, n. der Eintrittsraum, Bes.
2724. vstǫ̑pnica, f. die Eintrittskarte, Jan., nk.
2725. vstopnína, f. die Eintrittsgebür, Cig., Jan., nk.
2726. vštrícati se, -am se, vb. impf. im Gehen gleichen Schritt zu halten suchen, Gor.
2727. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
2728. vzbúrjati, -am, vb. impf. ad vzburiti, nk.
2729. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).
2730. vzglásiti, -im, vb. pf. anmelden: v. pritožbo, Levst. (Pril.).
2731. vznemírjati, -am, vb. impf. ad vznemiriti, Cig. (T.), nk.
2732. vzọ̑či, adv. 1) vor die Augen, vor das Angesicht, v. komu stopiti, ne upa si mi v. priti, vzhŠt., ogr.- C.; ins Gesicht, offen: v. povedati, v. komu kaj sponašati, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) zugegen, gegenwärtig: v. biti, gegenwärtig sein, v. koga, v. komu, in Gegenwart jemandes, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) v. s kom, jemandem gegenüber: pes v. s pastirjem sedi, da je čreda med njima, ogr.- C.; — 4) augenfällig, nach dem Anschein, C.
2733. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
2734. zabŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. verstopfen, luftdicht verschließen, Habd.- Mik., Cig.; verbodmen, verbeilen: z. sod, Cig., C.; zabrčven, Hal.- C., Dol., BlKr.- Mik.; — = z zemljo pokriti in zatolči: zelje, tropine, krompir z., BlKr.- Let.
2735. zabúr, -rja, m. = prazen kostanjev meh, kakršen se često nahaja mej polnimi zrni v ježici, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
2736. zacvẹ́liti, -cvẹ̑lim, vb. pf. z. koga = storiti komu kaj žalega, da joka, Dol.- Levst. (M.).
2737. začečkáti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Kritzeleien, Klecksen verdecken, verkritzeln, Cig.; — 2) hineinklecksen: z. kaj v knjigo, Cig.; svoje ime pod kaj z. (unterschmieren), Cig.; — 3) durch Kritzeln verbrauchen, verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
2738. začrčkáti, -ȃm, vb. pf. bekritzeln, Jan.; einkritzeln, hinkritzeln, Z.
2739. 2. začŕkati, -čȓkam, vb. pf. 1) aufzeichnen, anmerken, notieren, Cig.; prerokovanje v bukve z., Škrinj.; — 2) (zeichnend) entwerfen, Meg.; — hinkritzeln: z. svoje ime, LjZv.
2740. zadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) vermachen: eine Öffnung, Ritze u. dgl. zuarbeiten, verstopfen, verbauen, verzäunen u. s. w.; z. luknjo, vrzelo, lino; jamo z., zubühnen ( mont.), V.-Cig.; z. se, sich verstopfen; luknja se je zadelala; — hineinstopfen: star pisker v krošnjo z., Jurč.; — 2) verzaubern, verhexen, Cig., C.; z. komu, M.; zadelano mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — 3) auf Arbeiten ausgeben: sto goldinarjev z., Cig.; — 4) z. se, werden, entstehen: drevo se zadela, Ravn.- C.
2741. zȃdənjski, adv. rückwärts, Jarn., C.; šel je po zadenjski (= ritenski), Koborid- Erj. (Torb.).
2742. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
2743. zadẹ̑vnik, m. der Mitbetheiligte: jaz bi bil to uže davno iztožil, ali imam zadevnika, a ta neče pritegniti z menoj, Doberdob (Kras)- Erj. (Torb.).
2744. zadȏłžnica, f. die Schuldverschreibung, die Obligation, Cig. (T.), DZ.; državna z., die Staatsschuldverschreibung, DZ.; predstvena z., die Prioritätsobligation, DZ.; delna z., die Theilschuldverschreibung, DZ.
2745. zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.- Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
2746. zagnı̑da, f. = zanohtni prisad, das Nagelgeschwür (panaritium), Cig., Jan., Gor.; tudi pl. zagnide, Gor.
2747. zagovȃrjati, -am, vb. impf. ad zagovoriti; 1) durch Worte vertheidigen; vedno ga zagovarjaš, du hältst ihm immer die Stange; z. koga pred sodniki; — z. se, sich vertheidigen, sich verantworten; — 2) besprechen, beschwören: z. bolezen, Cig., Notr.; oblake z., Let.; z. kačji strup, Erj. (Torb.); — z. komu, jemanden verschreien, verhexen, C.; — 3) z. se, sich verreden, C.
2748. zagrísti se, -grízem se, vb. pf. 1) sich verbeißen; ( pren.) z. se v kako reč, sich in etwas verbeißen, nk.; — zagrizen, verbissen: zagrizen nasprotnik, sovražnik, nk.; — 2) = usiriti se: mleko se zagrize, die Milch wird käsig, gerinnt: zagrize se mleko, ako se kuhat dejano deloma v sir izpremeni, Kr.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta, Ravn.
2749. zahȃjati, -am, vb. impf. ad zaiti; 1) untergehen: solnce zahaja (za gore); — 2) irre gehen, fehlgehen, Cig., Jan., Trub., Dalm.- M.; vi silno krivo zahajate, Trub.; zato ne mogo zahajati, se motiti in krivo storiti, Trub.; s pravega pota z., vom rechten Wege abirren, Cig.; v tuje pravice z., einem in sein Amt eingreifen, Cig.; v škodo z. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; — (von einem Gegenstande) abschweifen, Cig. (T.); — 3) zu kommen pflegen, besuchen, frequentieren; zvečer v krčmo z.; v kako druščino z.; za kom z., jemandem nachgehen ( z. B. aus Liebe), Cig.; — 4) z. s kom, mit jemandem umgehen, ihn behandeln, vzhŠt., ogr.- C.
2750. zahǫ̑dək, -dka, m. der Abweg, der Irrweg, Cig., Jan.; — der Fehltritt, Cig., Fr.- C.
2751. zaiskráti se, -ȃm se, vb. pf. = zaiskriti se, Jarn., SlN.
2752. zajȃhati, -ham, -šem, vb. pf. z. kaj, sich auf einen Gegenstand rittlings setzen; z. konja, osla, vejo, das Pferd, den Esel besteigen, sich auf einen Ast rittlings setzen.
2753. zakacȃnje, n. der Fehltritt, die Übelthat, C.
2754. zaklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. schützend verdecken, Z.; zaklonjen, geschützt, Jan., Vrt.; kraj od vetra zaklonjen, ein windsicherer Ort, Cig.; — z. se Turkom = pred Turki se skriti, Vrt.; — verdecken: sv. pismo je nevernim Judom zapečateno in zaklonjeno, Dalm.
2755. zaklópniti, -klǫ̑pnem, vb. pf. 1) = zaklopiti, zuklappen, Cig.; z. britvo, das Rasiermesser zuschließen, C.; — 2) mit einem Deckel verschließen, C.
2756. zakobáliti, -ȃlim, vb. pf. etwas rittlings besteigen: vejo z., Z.
2757. zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.- Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.- Valj. (Rad).
2758. zaletẹ̑last, adj. voreilig, unüberlegt: zaletelasto govoriti, Dol.
2759. zalǫ̑ga, f. 1) das Unterpfand, C.; die Hypothek, Nov.; — 2) der Vorrath, das Lager, der Verlag; obilna z. blaga, v zalogi imeti, am Lager haben, Cig.; pl. zaloge, der Schatz, Jap.- C.; — die Reserve, Cig., Cig. (T.); — der Fonds, Cig.; — 3) der Strebepfeiler, die Stütze beim Kalkofen, Fr.- C.; — 4) das Merkblättchen in einem Buche, Mur.; — die Ritzfeder (kleine Bleche, die in die Ritzen gelegt werden), ( mont.), V.-Cig.; — 5) die Abflachung, die Böschung (beim Mühlenbau), Cig.; — 6) der Zaun, Gor.; — gornja z., das über einem Zaun oder Plankenwerke angelegte Buschholz, das Hakelwerk, Cig.
2760. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
2761. zamę̑ra, f. 1) der bedungene Drescherlohn in natura (meist jeder 10. bis 12. Metzen des gedroschenen Getreides): mlatičevska z., Fr.- C.; ( prim. mertik); — 2) der Verlust am Maße, das Einmaß, das Untermaß, Cig.; — 3) die Verübelung, die Verargung, der Verdruss, die Ungnade; glej, da ne bo zamere! brez zamere! entschuldige! nichts für ungut! v zamero priti, in Ungnade fallen; s kom si v zameri biti, auf gespanntem Fuße mit jemandem sein, Cig., C.; zamere, za zamero prositi, um Verzeihung bitten; — tudi zámera, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
2762. zamę́rjati, -am, vb. impf. ad zameriti; 1) falsch messen, M.; — 2) verübeln; ne bomo prehudo zamerjali pisatelju, Cv.; z. se, in Ungnade fallen, M.
2763. zamešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = zamešetariti, Cig.
2764. zamòk, -móka, m. 1) der Zutritt der Feuchtigkeit, die Durchnetzung, Cig., C., Vod. (Izb. sp.); škoduje preobilni zaliv, še bolj pa stoječi zamok, Nov.; — 2) eine nasse, morastige Stelle im Boden ( z. B. auf Wiesen), die Wassergalle, Cig., Jan., C.; — = lisa v zidu od mokrote, Gor.
2765. zamorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zamoriti, Cv.
2766. zanemárjati, -am, vb. impf. ad zanemariti; vernachlässigen.
2767. zapárjati, -am, vb. impf. ad zapariti; ausbrühen, sode z., Cig.
2768. zapeljìv, -íva, adj. verführerisch; zapeljivi pogledi; zapeljivo govoriti.
2769. zapı̑snik, m. 1) das Einschreibebuch, Jan.; — 2) das Protokoll, Cig., Jan., DZ., nk.; z. narediti, ein Protokoll aufnehmen, Cig.; = z. storiti, Levst. (Nauk); z. skleniti (schließen), Cig.; na z. povedati, zu Protokoll geben, DZ., Zv.; na z. zaslišati, zu Protokoll vernehmen, DZ.; vložni z., das Einreichungsprotokoll, Jan., nk.
2770. zaplóskati, -am, vb. pf. 1) = ploskaje pokriti: dež njivo zaploska, M.; — 2) zu klatschen anfangen; — einmal klatschen, aufklatschen; z rokami z., die Hände zusammenschlagen.
2771. 1. zápor, m. 1) das Einbrennen der Fässer, Mik.; — 2) das Verkochwasser für Fässer, Mur.; — prim. zapariti.
2772. zapŕtje, n. 1) die Verschließung: z. vrat, Cig.; — 2) die Clausur, Cig., Jan.; — die Verhaftung, Cig., Jan.; z. odobriti, DZ.; — die Haft, der Arrest, Cig., Jan.; — die Sperre, Cig., Jan.; die Blockade, Jan.; — 3) der Leibzwang, Cig., Jan.; — 4) na zaprtje kupiti, ohne offene Frist oder Bedenkzeit kaufen, Svet. (Rok.).
2773. zaréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen: vse so mu zarekli, česar je prosil, Mur.; — 2) = zagovoriti: zarečen, verzaubert, Bes.; — 3) z. se, betheuern, Cig., M.; geloben, Mur., Cig., C.; saj nisem se zarekel, da bom molčal, Z.; zarekel se je, da ne bo več igral, Cig.; moraš se zareči, da ne boš pravila drugim, LjZv.; — z se česa, etwas abschwören, C.; — 4) z. se, fehlreden, sich verreden: zarekel sem se, Cig.; nav. zareklo se mi je, ich habe mich verredet, versprochen.
2774. zarẹ̑za, f. der Einschnitt; die Kerbe: zareze na rovašu; zareze pri vagi, M.; ( pren.) na zadnjo zarezo priti, ganz herunterkommen, Cig.; na zadnji zarezi je, es geht mit ihm zuende, Lašče- M.; v zarezo cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig., Pirc; — die Kimme, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Rinne im Brett, der Falz, Cig.; — = jamljič, die vom Pfluge gemachte Furche, Levst. (Rok.); — die Cäsur im Verse, Cig. (T.); — redkeje: zárẹza, Cv.
2775. zarívati, -am, vb. impf. ad zariti.
2776. 1. zarǫ́biti, -im, vb. pf. 1) den Rand umlegen und einnähen, einsäumen, börteln; ruto z.; — 2) zuflächen: z. palico, M.; — 3) z. jo komu, jemandem eine Derbheit, Grobheit sagen, Cig., Gor.; zarobi jo, kakor mu pride na jezik, Cig.; — zarobljen, ungeschliffen, roh, bengelhaft; z. človek; zarobljeno govoriti.
2777. zasídrati, -sı̑dram, vb. pf. = zasidriti, Zora.
2778. zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče- Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.
2779. zastǫ́pən, -pna, adj. 1) = razumen (verständig); — 2) verständlich: zastopno govoriti; — prim. zastopiti 4).
2780. zástor, m. die Verhüllung, Cig., C.; der Vorhang, Jarn., Cig., Jan., Dalm.- M., kajk.- Valj. (Rad); slikani zastori, Rouleaux, DZ.; — die Tapete, Guts.- Cig., Jan.; — der Schleier, C.; — das Vortuch, die Schürze, BlKr.- Cig., Navr. (Let.), Jan., Zora, Vrt.; — kočijski z., das Spritzleder, Cig.
2781. zaškropíti, -ím, vb. pf. 1) = škropeč porabiti, verspritzen, verträufeln, Cig.; — 2) zu spritzen anfangen, Jan. (H.).
2782. zatvȃrjati, -am, vb. impf. ad zatvoriti, zuschließen, Cig., SlN.
2783. zavę̑za, f. 1) das Zuband; vrečna z., das Sackband, C.; das Band: trdne zaveze on oslabi, Schönl.- Valj. (Rad); die Fessel: zaveze mojih grehov! Bas.; — 2) die Verbindung, die Connexion, das Bündnis, der Bund; zakonska z., die eheliche Verbindung, Cig.; das Verhältnis: zavezo imeti s kom, biti s kom v zavezi, Cig., C., nk.; zavezo storiti, einen Bund schließen, Meg., Dalm., Trub.; = zavezo skleniti, Cig., nk.; trojna z., die Tripelallianz, Cig. (T.); — stara, nova z., der alte, neue Bund (der Bibel); — 3) die Übernahme einer Pflicht, die Verpflichtung: pismena z., die Verschreibung, der Revers, Cig.; meniška z., der Profess, Cig.; — die Verbindlichkeit, die Obliegenheit, Cig., Jan.; die Haftung, Cig., DZ.; osebna z., die persönliche Haftung, DZ.; biti v zavezi, haften, DZ.
2784. zavìd, -vída, m. 1) der Neid, die Missgunst, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) závid, das Übelwollen: na zavid storiti kaj, aus Bosheit etwas thun, BlKr.
2785. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
2786. zavlȃda, f. der Regierungsantritt, Cig. (T.).
2787. zavrátən, -tna, adj. 1) = ovraten, Jan. (H.); — 2) meuchlerisch, hinterlistig, Mur., Cig., Jan., nk.; zavratno koga umoriti, Cig.; zavratni umor, C.
2788. zazȃrjati, -am, vb. impf. ad zazoriti, Jan. (H.).
2789. zažę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. 1) pressend eindrücken, einschneiden; motvoz je zažel drevesno skorjo; ženske so zažete, ako so jako pritisnjene črez pas, žužki so zažeti, Levst. (M.); — 2) zažet, stark zusammengepresst, Levst. (M.); zusammengedrückt, M.; compact, C.; zažeto grozdje, dichtbeerige Trauben, Z.; — untersetzt, von starkem Körperbau: z. človek, C.
2790. zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.
2791. zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.- M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
2792. zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2793. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
2794. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
2795. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
2796. 2. zlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — ( nam. vzl-).
2797. zljúbiti, -im, vb. pf. 1) = obljubiti, C.; — 2) z. se, belieben; zljubilo se mu je igrati; zljubilo se mi je k vam priti; zljubilo se mu je darila, er wünschte sich ein Geschenk, Glas.
2798. zmirjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zmiriti; versöhnen, (-rovati) M.
2799. zmračíti se, -ím se, vb. pf. zmrači se, es tritt die Dämmerung ein; — düster werden, Jan.; nebo se je zmračilo, Jan.
2800. značȃjka, f. das Kennzeichen, C.; der Charakter (der Logarithmen), Cig. (T.).

   1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani