Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
rit (2.501-2.600)
-
stopȃłnik, m. 1) der Steigbügel, Hip. (Orb.); — 2) die Trete, der Weberschemmel, Cig., Jan.; — 3) der Schrittstein (in einem Bache), Cig.
-
stopálọ, n. 1) der Fußballen, der Mittelfuß, Cig., Cig. (T.), Erj. (Z.); — die Fußsohle; v stopalu me boli; — 2) = der Schemmel, C.; — das Trittbrett, LjZv.
-
stǫ́panje, n. das Treten, das Schreiten; s. po prstih, der Zehentritt, Cig.
-
1. stǫ́pati, -am, vb. impf. ad stopiti; treten, schreiten; Tritte, Schritte machen; na nogo komu s., jemandem auf die Füße treten; trdo s., hart auftreten; široko s., große Schritte machen; počasi, hitro s.; — marschieren, Jan. (H.); stopaj(te)! vorwärts! marsch! nk., (po rus.); — kri nam stopa v lice, Ravn.- Valj. (Rad); solze mi stopajo v oči, Jan. (H.).
-
1. stópica, f. dem. 1. stopa; 1) die Fußbank, Cig.; — die Stufe vor Thüren oder Fenstern, der Auftritt, Cig.; — 2) der Versfuß, Jan.; stopice meriti, scandieren, Jan.
-
stopícati, -am, vb. impf. mit kleinen, leichten Schritten gehen.
-
2. stǫ́pina, f. = stopinja, die Fußstapfe, der Schritt, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
-
stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad ( math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.
-
stopínjica, f. dem. stopinja; 1) eine kleine Fußstapfe; — 2) das Schrittchen.
-
stopı̑njski, adj. 1) Tritt-; — 2) Schritt-; — 3) Grad-: s. razloček, der Gradunterschied, Zora; stopinjsko omrežje, das Gradnetz, Cig. (T.).
-
1. stǫ́piti, stǫ̑pim, vb. pf. einen Tritt oder Schritt thun, treten; rahlo, trdo s.; napačno, krivo s., einen Fehltritt thun; na nogo komu s.; na prste s., energisch auftreten, Cig.; s. pred koga, vor jemanden hintreten; stopi bliže! s. v sobo, eintreten; s konja, z voza s., ab-, aussteigen; s. komu na pot, jemandem in den Weg treten; s. vmes, sich ins Mittel legen, Cig.; v službo s., in einen Dienst eintreten: s. v zakon, sich verehelichen; v človeštvo s., Mensch werden, Krelj; voda je stopila črez bregove, das Wasser ist ausgetreten; hitreje s., seine Schritte beschleunigen; nesi pismo na pošto, pa hitro stopi! (eile!); — praes. stǫ́pim, Cv.
-
stǫ̑pkati, -am, vb. impf. kleine Schrittchen machen, Mur., Cig., Jan.; leise auftreten, Mik.
-
1. stopníca, f. die Stufe, die Staffel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. pred pragom, pred oltarjem, Kr.; prestolna s., die Thronstufe, Cig.; železna s. (na vozu), das Tritteisen, Cig.; stopiti na vrhnjo stopnico, Ravn.; — pl. stopnice, die Treppe, die Stiege, Mur., Cig., Jan., nk.; po stopnicah gori in doli, die Treppe auf und ab, Cig.; polžaste stopnice, die Wendeltreppe, Jan.
-
stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe ( gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
-
stǫ̑poma, adv. schrittweise, Jarn., Cig., Jan., Nov.- C.
-
strȃhoma, adv. mit Furcht, schüchtern, Mur., Cig., Jan., C.; s. kaj storiti, Cig.; tudi: strahọ́ma, Met., Dol.- Levst. (Rok.).
-
strȃn, -ı̑, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.- Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.- Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.- Valj. [Rad]).
-
strȃnka, f. die Partei, Cig., Jan., nk.; prevratna s., die Umsturzpartei, Cig., nk.; — die Partei im Gerichtswesen, DZ.; s. pritožnica, die beschwerdeführende Partei, DZ.; — die Wohnpartei, nk.
-
strȃta, f. = potrata, Cig.; — v strato iti, priti, verwüstet werden, zugrunde gehen: žito v strato gre, C.
-
strdę̑n, adj. von Honig, Honig-, Guts., Z.; strdena potica, Guts., Z.; = strden kolač, Jan.; — strdeno govoriti, honigsüß sprechen, C., Npes.-K.
-
strẹ̑ł, strẹ̑la, m. 1) der Schuss; tri strele streliti, Dalm.- C.; priti na s., zum Schuss kommen, Rog.- Valj. (Rad); — 2) das Schießen, die Jagd, Cig., Jan., C.; ptičji s., das Vogelschießen, Cig.; kmet na strelu, polje v plevelu, C.; — 3) das Schießmaterial: der Pulversack, V.-Cig.
-
strúga, f. 1) das Rinnsal, das Strombett, das Wasserbett; — der Thalweg, die größte Tiefe eines Stromes, Cig.; — die Vertiefung, in welche sich die Fische im Winter unter dem Eise flüchten, V.-Cig.; — 2) der Wasserarm, der Flussarm, Cig., Jan., nk., jvzhŠt.; — der Mühlbach, C.; — der Canal, Mur., Cig.; der Wiesenabzugsgraben, C.; pokrita s., ein gedeckter Canal, C.; — medenična s., der Beckencanal, Cig.; — 3) die Windströmung, C., Z.; hiša na strugi, ein den Winden ausgesetztes Haus, C.; — 4) struge, leere Plätze zwischen Gebüschen, Notr.
-
strupovı̑t, adj. giftreich, giftig, Meg., Dict., Cig., Jan., DZ.; ( fig.) strupovite besede, Dalm.; strupovito govoriti zoper koga, Trub.; strupovito sovraštvo, Krelj; strupovit človek, Dalm.; strupovite sovražnice, Levst. (Zb. sp.); naša najstrupovitejša rana, Levst. (Nauk).
-
stvárən, -rna, adj. dinglich, Real-, reell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; stvarna bremena, Reallasten, DZ.; stvarno sodstvo, die Realgerichtsbarkeit, DZ.; stvarne pravice, dingliche Rechte, DZ.; stvarna opredelba, die Realdefinition, Cig. (T.); stvarno edinstvo, die Realunion, Cig. (T.); — concret, Cig. (T.); — objectiv, sachlich, Jan., nk.; stvarna kritika, nk.
-
svȃljnik, m. der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.).
-
2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
-
2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
-
svı̑sk, m. das Gezisch, tudi: svı̑st, Valj. (Rad); — der Spritz, Jan.
-
svískati, -am, vb. impf. eig. zischen: spritzen, Jan.
-
svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.- Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.
-
šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
-
1. šápniti, šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.), M.
-
šarovı̑tost, f. die Buntfärbigkeit, das Colorit, Jan.
-
ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
-
ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
-
šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
-
šę̑vnica, f. die Albe (leuciscus alburnus), Erj. (Z.); — die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
-
šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
-
škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
-
škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
-
škrábniti, škrȃbnem, vb. pf. kratzen, einen Ritz bewirken, ogr.- C.
-
škráda, f. die Quecke (triticum repens), Štrek.
-
škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
-
škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
-
škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
-
škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
-
škropíłən, -łna, adj. Spritz-: škropı̑łna kopel, das Douchebad, Jan.
-
škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
-
škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
-
škropı̑vəc, -vca, m. der Spritzer, der Bespritzer.
-
škropljénje, n. das Spritzen, das Besprengen.
-
škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
-
škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
-
škr̀t, škŕta, m. das Geritze, Cig.
-
škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
-
škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
-
škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
-
šlekedràv, -áva, adj. stammelnd: šlekedravo govoriti = šlekedrati, Dict.
-
šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
-
šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
-
šóta, f. der Torf; šoto rezati; s šoto kuriti.
-
špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
-
špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
-
špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
-
štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
-
štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
-
štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
-
štrcȃljka, f. = otročja brizgalnica od bezgovine, die Handspritze, BlKr.
-
štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).
-
1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
-
štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
-
štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
-
štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
-
štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
-
1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
-
štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
-
štŕkavka, f. die Spritzerin, Cig.
-
štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
-
štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
-
štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
-
štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
-
štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
-
štrkȗta, f. der Spritzfleck, Jan.
-
štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
-
švȃrati se, -am se, vb. impf., Jan., C., Slom.; pogl. pritoževati se; — po nem. sich beschweren.
-
švístati, švı̑stam, vb. impf. spritzen, Z.; — pritscheln, C.; — schlagen, C.
-
švŕkalica, f. 1) eine kleine Peitsche, Jarn.; — 2) die Spritze, Z.
-
švrkȃłnica, f. die Spritze, Jan.
-
švŕkati, švȓkam, vb. impf. 1) mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen; — 2) spritzen; — bes. harnend ausspritzen.
-
švȓkəc, -kca, m. 1) der Schmiss, M.; — 2) der Spritzstrahl, der Spritzer, Z.
-
švŕkniti, švȓknem, vb. pf. 1) mit einer Ruthe oder Peitsche schlagen, Jan., M., Polj.; — 2) spritzen, Cig., Jan.; — ( intr.) hervorschießen: gnoj, kri švrkne iz rane, Polj.
-
švrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. spritzen, C.
-
švrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) beim Rinnen breit spritzen ( z. B. beim Hahn), Fr.- C.; — 2) struppig sein, Rib.- M.
-
tamorováti, -ȗjem, vb. impf. = tamariti, Cig.
-
téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
-
1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
-
tekljáti, -ȃm, vb. impf. (mit kleinen Schritten) laufen, Cig.
-
təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Podkrnci- Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
-
tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
-
tlačák, m. das Trittbrett beim Spinnrad, vzhŠt.
1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani