rit (2.401-2.500)

2401. rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
2402. rẹ̑ta, f. eine große Reiter, Mur., Cig., Jan., Kr.; — prim. retra; stvn. ritera, Mik. (Et.).
2403. rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
2404. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
2405. rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).
2406. 2. ríja, f. 1) das Wagengeleise: kolna r., C.; — 2) die Ritze, C.; — 3) der Streif, C.; — prim. riti.
2407. rincati, -am, vb. impf. = rintati, Z., pogl. ritati.
2408. rintati, -am, vb. impf., C., pogl. ritati.
2409. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
2410. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
2411. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
2412. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
2413. romonẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rieseln, murmeln, Z., Let.; — 2) = govoriti, Rez.- C., SlN.
2414. romǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. impf. = govoriti, Rez.- C., Z.
2415. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
2416. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
2417. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
2418. rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
2419. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
2420. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
2421. sádrati, sȃdram, vb. impf. = sadriti, Jan.
2422. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
2423. samohǫ́ja, f. gazi si s samohojo delati, sich mit den eigenen Tritten (im Schnee) Bahn machen, Jurč.
2424. samosvójən, -jna, adj. 1) selbständig, eigenberechtigt, unabhängig, Cig., Jan., C.; — 2) Eigen-, Cig. (T.); samosvojna ljubezen, Slom.- C., Škrinj.; — samosvojna stvoritev, generatio aequivoca, Cig. (T.).
2425. samotę́čən, -čna, adj. s. je sadni sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo, Gor.
2426. samotrę́tji, num. selbdritt, Jan., Rib.- M., Levst. (Sl. Spr.); — dreifältig, Boh.
2427. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
2428. sapíšče, n. die Dampfaustrittsöffnung, h. t.- Cig. (T.).
2429. sarabı̑tka, f., Dobrodob (Kras)- Erj. (Torb.), pogl. srboritka.
2430. sčəčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, Cig.
2431. sčrčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, vzhŠt.
2432. sẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. sitzen; za mizo s., am Tische sitzen; za pečjo s., den Ofen hüten; kakor na britvah s. = wie auf Nadeln sitzen, Cig.; šel bo sedet, er wird sitzen (im Arrest); kokla (na jajcih) sedi, die Henne brütet; ptičice sedijo na vejicah, kokoši na prekljah.
2433. səstȃnək, -nka, m. 1) der Zusammentritt, die Zusammenkunft, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) die Conjunction ( astr.), Cig. (T.).
2434. 1. shòd, * shǫ́da, m. 1) der Zusammentritt, die Versammlung, der Congress; s. vladarjev; s. kmetovavcev, der Agrartag, Nov.; — das Zusammenströmen von Menschen, Cig.; bes. eine vielbesuchte kirchliche Feier; v nedeljo bo shod na Svetih Gorah, jvzhŠt.; — 2) das Gehen: s. mi ne izda, das Gehen gibt mir nichts aus, Mur.; — die Art und Weise zu gehen, SlGor.- C.; — 3) pl. shodi, der Gang (an einem Hause), Jan.; die Gallerie, C.; — das Kirchenchor, C., Št.
2435. síčati, -ím, vb. impf. zischen; kača siči, Cig.; sausen: burja siči, Z.; sever siči, Danj. (Posv. p.); — sausend fliegen, C.; — zischend spritzen oder sprudeln, C., Z.
2436. sígav, adj. mit pfeifendem Athem, Cig., Jan.; sigavo govoriti, BlKr.
2437. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
2438. síkanje, n. 1) das Zischen; — 2) das Spritzen.
2439. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.- Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.
2440. síkniti, sı̑knem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen ( intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.- Erj. (Torb.).
2441. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
2442. 2. sı̑tnica, f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.
2443. sitnjáti, -ȃm, vb. impf. = sitnariti, vzhŠt.
2444. skálica, f. dem. skala; 1) ein kleiner Fels; — 2) die Schieferplatte, Cig.; s skalicami kriti, Z.; — die daraus gemachte Rechentafel, V.-Cig.; — 3) skalíca, das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Notr.
2445. skȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; žitna s., der Verderb des Getreides, C.; — die Vereitelung, Cig.; skazo delati, verderben, vereiteln; skazo storiti komu, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, Jurč.; — 2) das Verderbte, der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; = popaka, C.; prava skaza, Levst. (Zb. sp.); — 3) mojster s., der Pfuscher; lovec s., ein schlechter Jäger, C.; — pogl. izkaza.
2446. sklę́kati, -kam, -čem, vb. impf. ad sklekniti; 1) wanken, ogr.- M., C.; wackeln: miza skleče, C.; — hinken, vzhŠt.- C.; — Fehltritte machen, C.; — 2) zusammensinken, zusammenstürzen, C.
2447. sklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) wanken, ogr.- M.; eine hinkende Bewegung machen, C.; straucheln, einen Fehltritt thun, C.; ( pren.) s. na poti pobožnosti, s. v greh, C.; — s. od česa, von einem Vorhaben abstehen, zurücktreten, ogr.- C.; — 2) zusammenstürzen, C.; (o človeku), Npes.-Vraz; (o živali), verenden, C.; — sinken: upanje mi je skleknilo, C.
2448. sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
2449. sklę̑pnjak, m. das Gliedkraut (sideritis), C.
2450. sklẹ́ža, f. 1) die Ritze, C.; — 2) die Achel, Štrek.
2451. skonjáti, -ȃm, vb. pf. = prevariti; übervortheilen (iz it. ingannare, betrügen), Goriška ok., Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
2452. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
2453. skráda, f. die gemeine Quecke (triticum repens), Cerovo ( GBrda), Petovlje- Erj. (Torb.); — der Geißklee (cytisus sagittalis), Josch.
2454. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
2455. skrivàj, adv. (iz part. skrivaje); heimlich, heimlicher Weise; s. storiti, povedati kaj.
2456. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
2457. skrpáčiti, -ȃčim, vb. pf. = skrpariti, Z.
2458. skvȃžnja, f. die Spalte, die Ritze, Jan.; ( stsl., rus.); — prim. skvožnja.
2459. slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
2460. sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
2461. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
2462. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
2463. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
2464. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
2465. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
2466. službeník, m. 1) der Diener, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Rituale, SlN.; — die Dienstordnung, das Dienstreglement, Jan. (H.).
2467. služę̑bnik, m. 1) = služabnik, Mur., Jan., (tudi: slȗžebnik, Valj. [Rad]); — 2) = službenik (Rituale), Raič (Slov.).
2468. smeljína, f. = smelj, Dol.; priti po mešič smeljine, LjZv.
2469. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
2470. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
2471. smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
2472. soborı̑vəc, -vca, m. = soboritelj, nk.
2473. sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; ( phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.- Kres).
2474. sodílọ, n. das Kriterium, Cig., Jan., Cig. (T.).
2475. 1. sǫ́ja, f. = sodba, die Beurtheilung, die Kritik, C.
2476. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
2477. solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), ( prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
2478. spárati, -am, vb. pf. = 2. spariti, paarweise zusammenstellen: kobre je sparal, er hat (im Würfelspiel) den Pasch geworfen, Guts.
2479. 1. spəhníti, spáhnem, vb. pf. 1) zusammenstoßen, zusammenfügen, Mur., Jan.; = zvariti: dva železna konca s., Gor.; — heften, Jan., Savinska dol.; broschieren, Jan.; — obleko s. (vernähen), C.; — 2) nam. izpehniti, Mur., Jan., C.
2480. spẹ́ti, spẹ̑jem, spẹ̑m, vb. impf. 1) eilen, sich beeilen, Jan., Mur., Met.; solnce speje, Fr.- C.; Ptičev kita črna speje Spet iz tuje dežele, Levst. (Zb. sp.); delo v napredek speje, die Arbeit macht Fortschritte, DZ.; — 2) zunehmen, gedeihen, C.
2481. splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.- Vest.
2482. splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
2483. spogovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad spogovoriti se, Cig.
2484. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
2485. správən, -vna, adj. 1) sparsam, ökonomisch, Idrija; — 2) geeignet zum Verwahren, Svet. (Rok.), Dol., Gor.; — 3) ordentlich, regelrecht: spravno govoriti, Vod. (Izb. sp.); — 4) Versöhnungs-: sprȃvni dar, Cig.; — versöhnlich, verträglich, Mur., Cig., Jan.
2486. srbečíca, f. das Jucken, der Juckreiz, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; — ( fig.) imaš posebno srbečico o vsem govoriti, Jap. (Prid.); včasi jim pride kaka neumna srbečica, LjZv.
2487. srbokǫ́žən, -žna, adj. = srborit, C.
2488. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
2489. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
2490. srečelǫ̑vəc, -vca, m. der Glücksritter, Jan., Šol., C., Zora.
2491. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
2492. srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.
2493. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
2494. stẹníca, f. 1) zidana in zgoraj z desko pokrita dobro visoka klop, ki služi namesto mize, Bolške planine- Erj. (Torb.); — 2) die Wanze; pozemne, povodne stenice, Erj. (Z.); nekrilata drevesna s., die ungeflügelte Baumwanze (pyrrhocoris apterus), posteljna s., die Bettwanze (acanthia lectularia), siva drevesna s., die graue Baumwanze (pentatoma grisea), Erj. (Ž.); — 3) die Quetschwunde (mit unterlaufenem Blut), C.
2495. stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
2496. stołpíca, f. 1) die Weiselzelle, Z.; — 2) das Thurmkraut (turritis), C.
2497. 1. stòp, stǫ́pa, m. der Tritt, C.; das Schreiten, der Schritt, Cig., Jan.; v stop, schrittweise, Cig., Jan.; v stop iti, Cig.; voziti v s., im Schritt fahren, DZ.
2498. 1. stópa, f. 1) der Schritt, C.; — 2) die Fußstapfe, die Fußspur, Rez.- C., Valj. (Rad); stope v snegu, vzhŠt.; — 3) = črevelj (mera), C.; kamen je meril samo eno stopo na širokost, LjZv.; — 4) der Fuß in der Metrik, Cig., Cig. (T.); stope meriti, scandieren, Jan. (H.); — 5) obrestna s., der Zinsfuß, DZ.
2499. stopȃj, m. 1) der Tritt, der Schritt, Guts., V.-Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) die Fußstapfe, C.
2500. stopȃłnica, f. 1) die Trete, das Trittbrett, Cig., Jan.; z. B. beim Spinnrad: kolovratu je manjkalo stopalnice, LjZv.; — 2) stopalnice, die Fußwurzelknochen, Cig. (T.).

   1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani