rit (2.301-2.400)

2301. priməncáti, -ȃm, vb. pf. = mencaje priti, antrippeln, Cig.
2302. primę́rjati, -am, vb. impf. ad primeriti; 1) anmessen, Cig.; — anprobieren; suknjo komu p.; — anpassen, Cig.; — 2) vergleichen; collationieren, Cig. (T.); comparieren ( math.), Cig. (T.); — 3) beiläufig das Maß vorher bestimmen, einen Überschlag machen, Kamnik ( Gor.), M.; — vermuthen: primerjali smo, da nocoj prideš, Polj.; p. po čem, nach (aus) einer Sache schließen, Polj.; — 4) p. se, sich zu ereignen pflegen.
2303. primígati, -mı̑gam, vb. pf. 1) = migaje priti, M.; = (z repom) migaje priti, Bes.; — 2) durch Winken erlangen, eräugeln, Cig.
2304. primǫ̑rati, -am, vb. pf. nöthigen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; primoran sem, ich bin bemüssigt; — erzwingen: primoral sem, da so šli kurit, jvzhŠt.
2305. primotovíliti, -ı̑lim, vb. pf. unsicheren Schrittes, taumelnd herankommen, Z., Nov.
2306. prináredən, -dna, adj. bereit, gefasst, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; p. sem storiti, kar on hoče, Krelj; bodite prinaredni! Trub.; — geeignet: bukve, prinaredne za ljudstvo, Jsvkr.
2307. prinúditi, -nȗdim, vb. pf. 1) nöthigen, zwingen, Mur., Cig. (T.), C.; naposled sta brata bila prinujena, vzeti ga s seboj, LjZv.; — 2) = pritrditi, beistimmen, V.-Cig.
2308. pripráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) bereiten, vorbereiten; p. komu svečo, da si prižge luč, nož, da more kaj rezati; vse p., kar je treba; — p. se, sich vorbereiten; za izpoved se p.; sich gefasst machen: le se pripravi, danes bo huda! — zurichten, zubereiten; kosilo p.; präparieren: vino p., Cig.; aufbereiten ( v. Erzen), Cig. (T.); — 2) beischaffen, Cig., Jan.; p. komu kaj, jemandem etwas verschaffen, Cig.; p. si kaj, sich verschaffen, erwerben, C., jvzhŠt.; kakor pripravljeno, tako zapravljeno, Cig.; — 3) dazubringen, zu etwas bewegen: ni ga moči p., da bi šel domov; p. koga k smehu, k lepemu vedenju, Cig.; — p. se, sich anschicken, sich unterstehen, C.; pripravljen, bereit: p. kaj storiti; — 4) in einen Zustand versetzen, bringen: v strah, žalost, sramoto p.; na druge misli p., Cig.; v nered p., in Unordnung bringen, Cig.; na beraško palico p., Cig.; pod sebe p., unter seine Gewalt bringen, Dalm.; — 5) vb. impf. sich schicken, C.; — pripravi se mu delati = delo mu gre od rok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
2309. prísad, -sáda, m. der Brand am Körper; črni p.; pristopil, pritisnil je p., der Brand ist hinzugetreten, Cig., Kr.; vranični p., der Milzbrand, Cig., Jan., C., Nov., Strp.; — tudi: prísad, prísada.
2310. priskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad priskočiti, priskakati I.; — priskakȗj ( nam. priskakuje) kaj storiti, gelegentlich, mit Unterbrechungen etwas verrichten, Gor.
2311. priskopováti, -ȗjem, vb. pf. = priskopariti, Cig., Jan.
2312. priskopúšiti, -ȗšim, vb. pf. = priskopariti, C.
2313. prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.
2314. prisȓčnica, f. die Herzgeliebte: die Favoritin, Cig.
2315. prisȓčnik, m. der Liebling, C.; der Favorit, Cig.
2316. pristȃja, f. 1) die Anlandung, Cig.; — 2) = pristajališče, der Anlandungsplatz, C.; — 3) na pristaje priti (komu), zum Vorschein kommen, (jemandem) in den Wurf kommen, Ravn.- Cig., Cig. (T.).
2317. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
2318. pristòp, -stǫ́pa, m. 1) das Hinzutreten, der Zutritt, Cig., Jan.; p. zapreti komu, jemandem den Zugang versperren, Cig.; der Introitus (Anfang der Messe), Cig.; — die Einleitung, der Eingang (exordium), Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der Beitritt (zu einer Vereinigung), Mur., Cig., Jan., nk.; — die Heirat in ein anderes Haus, die Zuheirat, C.
2319. pristǫ̑pək, -pka, m. der Zutritt, C.
2320. pristǫ́pən, -pna, adj. 1) Beitritts-, Cig., nk.; — 2) zugänglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
2321. pristǫ̑pnica, f. der Beitrittsschein, C., nk.
2322. pristopnína, f. die Beitrittsgebür, C., nk.
2323. pristvárjati, -am, vb. impf. ad pristvariti, Cig.
2324. prišə̀dši, part. praet. glag. priti.
2325. priškropíti, -ím, vb. pf. 1) hinzuspritzen; — 2) spritzend kommen.
2326. prištapícati, -am, vb. pf. mit kleinen Schritten sachte auftretend kommen, Z.
2327. prištŕkniti, -štȓknem, vb. pf. dazuspritzen, Cig.
2328. prišvedráti, -ȃm, vb. pf. mit krummen Beinen herangeschritten kommen, Z.
2329. prišvŕkniti, -švȓknem, vb. pf. dazuspritzen, Z.
2330. privárjati, -am, vb. impf. ad privariti, Cig., Jan.
2331. privę́rjati se, -am se, vb. impf. ad priveriti se, Cig.
2332. 1. prizȃrjati, -am, vb. impf. ad 1. prizoriti = prizorevati, Jan.
2333. prizę́mən, -mna, adj. = pritlešen, ebenerdig, Bes., Zora, Raič (Slov.).
2334. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
2335. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
2336. progovȃrjati, -am, vb. impf. ad progovoriti, Jan. (H.).
2337. prospẹ̑h, m. das Gedeihen, der Fortschritt, Jan., C., nk.; — po stsl.
2338. pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.- Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.- Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
2339. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
2340. pŕsati, pȓsam, vb. impf. spritzen, Blc.-C.
2341. pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.- C.; spützeln, Z.; ( "spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.
2342. pŕskavəc, -vca, m. der Spritzfisch, Jan.
2343. pŕsniti, pȓsnem, vb. pf. ausspritzen, Cig.; — prim. prskniti.
2344. pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
2345. prvobǫ̑rəc, -rca, m. = prvoboritelj, Jan. (H.).
2346. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
2347. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
2348. ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.
2349. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
2350. pȗljka, f. = pira 1), der Spelt (triticum spelta), GBrda.
2351. pȗpək, -pka, m. die Kaulpadde, Cig.; veliki p., der große Wassermolch (triton cristatus), Erj. (Ž.).
2352. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
2353. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
2354. ráva, f. die Quecke (triticum repens), Vrtojba pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. 2. raba.
2355. rávən, -vni, f. = ravan, Jan., Danj.- M., BlKr.; s hriba priti v ravan, Levst. (Zb. sp.).
2356. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
2357. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
2358. razbúrjati, -am, vb. impf. ad razburiti, nk.
2359. razčeperjeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razčeperiti se, BlKr.- M.
2360. razčı̑nək, -nka, m. die Ritze, Danj.- M.
2361. razčŕtati, -čȓtam, vb. pf. zerritzen, Cig.
2362. razdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) zerkratzen, zerritzen; ves razdrapan po licu, jvzhŠt.; — 2) zerfetzen, Mur., Cig., Jan.; razdrapan, zerlumpt, Vrt.; ves razdrapan hodi, jvzhŠt.
2363. razdrobljánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = razdrobiriti, Cig.
2364. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
2365. rázica, f. dem. raza; eine kleine Spalte, die Ritze, M., Erj. (Som.), Vrtov. (Km. k.).
2366. ráziti, rȃzim, vb. impf. 1) ritzen, aufritzen, Cig.; r. si kožo, roko, Cig.; streifen, Cig., Jan.; — 2) das Getreide beim Messen streichen, Cig.
2367. razkrȃpljati, -am, vb. impf. ad razkropiti; zerspritzen: kri r., Let.; — r. se, sich zerstreuen, auseinandergehen, Zora; ljudje se razkrapljajo, Bes.
2368. razkrívati, -am, vb. impf. ad razkriti.
2369. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
2370. razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.
2371. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
2372. razmȃtrati, -am, vb. impf. ad razmotriti, nk.; — hs.
2373. razmę́rjati, -am, vb. impf. ad razmeriti, Cig., M.
2374. razmerjávati, -am, vb. impf. ad razmeriti, Levst. (Cest.).
2375. razmírjati, -am, vb. impf. ad razmiriti, Jan.
2376. razráziti, -rȃzim, vb. pf. zerritzen, Cig.
2377. 2. razrívati, -am, vb. impf. ad razriti; zerwühlen: bolest srce razriva, Greg.
2378. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
2379. razšírjati, -am, vb. impf. ad razširiti.
2380. razškropíti, -ím, vb. pf. zerspritzen; — zerstreuen.
2381. razštŕkati, -štȓkam, vb. pf. zerspritzen, versprengen, C.
2382. raztovȃrjati, -am, vb. impf. ad raztovoriti, Cig., nk.
2383. raztvȃrjati, -am, vb. impf. ad raztvoriti, Cig. (T.), Erj. (Min.), Žnid.
2384. razznȃk, m. ein diakritisches Zeichen, h. t.- Cig. (T.); ein charakteristisches Merkmal, DZ.
2385. razžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžariti, Zora.
2386. rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — ( pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
2387. récən, -cna, adj. ausdrücklich, Dol.- Cig.; — deutlich, verständlich, Št.- Z., Levst. (Zb. sp.); — recno govoriti, verständlich reden, Z.
2388. recenzēnt, m. presojevavec, kritik, der Recensent.
2389. recēnzija, f. presodba, kritika, die Recension, Cig. (T.), nk.
2390. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
2391. rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
2392. rę́htiti se, -im se, vb. impf. = šeperiti se, mogočno ali ošabno se vesti, Levst. (Rok.).
2393. reklamácija, f. pritožba, die Reclamation.
2394. rekurīrati, -am, vb. pf. ( impf.) pritožiti se, recurrieren.
2395. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
2396. rešetáč, m. 1) der das Getreide in der Reiter reinigt, Cig.; — 2) der Kritiker, Cig.
2397. rešetȃnje, n. 1) das Reinigen des Getreides mit der Reiter; — das Siebsetzen ( mont.), Cig. (T.); — 2) das Kritisieren, Cig., Jan., nk.
2398. rešetár, -rja, m. 1) der Verfertiger von Reitern, der Siebmacher; — 2) der Kritikaster, Cig. (T.); — 3) eine alte venetianische Geldmünze, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: rešę̑tar, Str.
2399. rešetáti, -ȃm, vb. impf. 1) reitern; žito rešetati; — 2) discutieren, Cig. (T.); kritisieren, kritteln, Cig., Jan., Cig. (T.); — durchziehen, durch die Hechel ziehen, Cig.
2400. rešetȃvəc, -vca, m. der Bekrittler, Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).

   1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani