rit (2.001-2.100)

2001. pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.
2002. 2. pę̑nkati, -am, vb. impf. = pritrkavati (na zvonec), Notr.
2003. pę̑rnica, f. 1) das Federbett, das Federkissen, die Tuchet; — 2) der Federbehälter, C., Boh.; — 3) der Federwisch, C.; — der Federbusch, C.; — 4) der Wegetritt, der Vogelknöterich (poligonum aviculare), Cig.
2004. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
2005. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
2006. petelı̑nski, adj. Hahnen-; konj stopa po petelinsko, das Pferd hat einen Hahnentritt, Cig.
2007. pijánost, f. die Trunkenheit; v pijanosti kaj storiti; vinska p., der Weinrausch, Cig.
2008. 3. pı̑r, m. = pira, der Spelt, der Dinkel (triticum spelta), Cig., Tuš. (B.), vzhŠt.- C.
2009. píra, f. 1) der Spelt, der Dinkelweizen (triticum spelta); — 2) = pšeno, die Hirsengraupe, Cig., Jan., Nov.- C.; — 3) pira gre, es gräupelt, Cig.
2010. pírh, m. 1) das gewöhnlich roth gefärbte Osterei; za pirhe komu kaj podariti, jemandem ein Ostergeschenk machen; — 2) ein rothscheckiger oder hellrothbrauner Ochs, Jan., Štrek. (LjZv.), Polj., Idrija; — pogl. pirih, piruh.
2011. piríka, f. die gemeine Quecke (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C., Tuš. (B.); — pasja p., die Hundsquecke (t. [agr.] caninum), Cig.
2012. pı̑rjevica, f. der Spelt (triticum spelta), Meg., Alas., Dalm., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
2013. pı̑rnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.
2014. pisárjenje, n. das Geschreibe, die Schreiberei; — das Schriftstellern, die Scriblerei; — prim. pisariti.
2015. pı̑smejəc, -jca, m., Veriti- C., pogl. pismouk.
2016. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
2017. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
2018. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
2019. planı̑nka, f. 1) die Alpenbewohnerin; — 2) die wohlriechende Schwarzorche (nigritella suaveolens), Zv.
2020. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
2021. plȃska, f. 1) das Klatschbrett (die Patsche, die Pritsche), Jan. (H.); — 2) lopata na veslu, C.
2022. plȃt, -ı̑, f. 1) die durch Zerspalten eines Ganzen erhaltene Hälfte: orehova p., Bolc- Erj. (Torb.); das Scheit von einem der Länge nach zerspaltenen oder zersägten Baumholz, das Halbholz, Cig., C.; ena p. obla, die eine Halbkugel, Cig. (T.); ritna p., der Hinterbacken, Dict., Blc.-C.; — ena plat vrat, der eine Thürflügel, Cig.; — 2) = platišče (pri kolesu), C., BlKr.; — 3) die eine von zwei entgegengesetzten Seiten: strešna plat, die Dachseite, Cig.; na to, na ono plat obrniti; die Blattseite, Jan., C.; na obe plati oster meč; omahovati v obe plati, Ravn.- Mik.; (v) p. zvona biti, die eine Seite der Glocke anschlagen, die Feuerglocke, die Sturmglocke ziehen; na dobro, na hudo p. se obrniti; v dve plati govoriti, doppelzüngig sein, Cig.; die Partei, Cig., C.; nisem na nobeno p., ich bin neutral, Z.
2023. pláta, f. 1) die Platte, Mur.; ledena p., die Eisscholle, C.; steklena p., die Glasscheibe, C.; — 2) die Tonsur der Geistlichen: menih ima plato izbrito, Lašče- Levst. (Rok.); — die Glatze, C., Valj. (Rad); — iz nem.
2024. plíhniti, plı̑hnem, vb. pf. infolge des Schwankens gäh hervorspritzen, Z.; — prim. plihati.
2025. pljúskniti, pljȗsknem, vb. pf. 1) patschen; — platschend spritzen; voda mu pljuskne v obraz; — plumpen: p. v vodo, Cig.; — 2) p. koga, jemandem einen Backenstreich o. eine Maulschelle versetzen, Cig.
2026. 2. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. impf. 1) platt machen, plätten, platt schlagen, Cig. (T.); — 2) = s ploščami kriti, C.
2027. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
2028. pobakrę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = pobakriti, Jan. (H.).
2029. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
2030. pobríjati, -am, vb. impf. ad pobriti, Cig.
2031. pobrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. völlig verspritzen: p. vso vodo, Cig.
2032. pobrǫ̑zgati, -am, vb. pf. durchmischen, durchpritscheln, C.
2033. 1. pǫ̑č, m. 1) der Knall, C.; — 2) die Ritze, C.; dihalni p., die Athemritze, Erj. (Izb. sp.).
2034. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
2035. pǫ̑čast, adj. spaltig, ritzig, Cig.
2036. počəčkáti, -ȃm, vb. pf. bekritzeln.
2037. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
2038. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
2039. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
2040. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
2041. 2. podárjati, -am, vb. impf. ad podariti = podarjevati, nk.
2042. podarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podariti; schenken, Jan., nk.
2043. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
2044. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
2045. podbrívati, -am, vb. impf. ad podbriti; rasieren; p. se, sich den Bart rasieren.
2046. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
2047. podkúrjati, -am, vb. impf. ad podkuriti, Cig., Jan., SlN.- C.
2048. podkurjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkuriti.
2049. podlǫ́žnik, m. 1) der Unterthan; oblastnik ali p., Fürst oder Unterthan, Trub.; desetinski p., der Zehenthold, fevdni p., der Vasall, graščinski p., der Erbhold, Cig., Jan.; — 2) das Trittbrett (beim Spinnrad, Schleifstein u. dgl.), C.; prečni p., der Querschemel (der Weber), Cig.; ( prim. podnožnik); — 3) die Fußleiste einer Truhe, der Fuß, Kr.; jaz sem delal škrinjo, ravno podložnike sem porezaval, Andr.; tudi: podlọ̑žnik.
2050. podmájiti se, -im se, vb. pf. sich ducken, Cig.; podmajen, tückisch, Cig.; (potmajena, die Muckerin, Cig.); podmajeno gledati, finster blicken, C.; — prim. podmuliti se, podmuriti se.
2051. podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
2052. podnogȃłnica, f. der Schemel, Guts., ogr.- M.; — der Fußtritt des Webers, Jarn.- M.
2053. podnogȃłnik, m. der Schemel, Guts.; — das Trittbrett, Jan.
2054. podnọ̑žək, -žka, m. der Schemel, Trub.; — das Trittbrett am Spinnrad, jvzhŠt.; — podnožki, die Fußbank, Cig.
2055. podnọ̑žje, n. 1) die Fußunterlage, Cig.; was unter den Füßen ist ( z. B. im Bett), Mur.; — der Schemel, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Dalm., Trub., Schönl., Jap., Ravn. i. dr.; — das Trittbrett, Jan.; — 2) das Fußgestell, Jan., Cig. (T.); das Postament, Cig. (T.); der Fuß einer Säule, Cig. (T.); — 3) der Fuß eines Berges, Cig., Jan., Valj. (Rad).
2056. podnọ̑žka, f. das Trittbrett, der Fußschemel am Webstuhle, Cig.
2057. podnọ̑žnica, f. der Schemel, Mur., Cig., Jan.; sinček je sedel na podnožnici, Glas.; — das Trittbrett am Webstuhle, Mur., Cig.; — das Brett, worauf der Kutscher seine Füße hält, Cig.
2058. podnọ̑žnik, m. das Trittbrett ( bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
2059. podoštrávati, -am, vb. impf. ad podostriti, M.
2060. podplàt, -pláta, m. 1) die Fußsohle; — 2) die Sohle (der unterste Theil des Schuhes); nove podplate dejati na škornje, die Stiefel neu besohlen; notranji p., die Brandsohle, Cig., Jan., C.; podplate pokazati, zu fliehen anfangen, Levst. (Zb. sp.); — 3) etwas Sohlenartiges: dva podplata iz testa storiti, Vod. (Izb. sp.); — tudi pódplat, -pláta, vzhŠt.
2061. 1. podrívati, -am, vb. impf. ad podriti, Z.
2062. podslǫ̑mba, f. die Stütze, der Tragbalken, Jan.; — die Grundlage, der Rückhalt, Cig., Jan., Nov., nk.; prava podslomba molitve je mrtviti samega sebe, Burg.; pritožba ni brez podslombe (ist nicht unbegründet), DZ.
2063. podstrẹ̑šje, n. der Raum unter einem Dache: 1) der Dachboden, Cig., Jan.; das Dachgeschoss, Cig.; — 2) eine an ein Gebäude angebaute, oben bedeckte, an den Seiten offene Bude, die Halle, Cig.; prostor pokrit sè streho, Levst. (Nauk); ein Wirtschaftsgebäude, Levst. (Cest.); — 3) = podstenje, C.
2064. podvȃrjati, -am, vb. impf. ad podvoriti; bedienen, pflegen: p. koga, ogr.- C.; tudi: p. komu, C.
2065. pogláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, glätten; glatt kämmen, Mur.; ne utegnem se počesati, le malo pogladila se bom, jvzhŠt.; p. britev, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — streicheln: p. žival z roko; p. otroka po licu.
2066. poglẹníti, -ím, vb. pf. = z glenom pokriti, C.
2067. pogọ̑dba, f. 1) die Bedingung, C., kajk.- Valj. (Rad); pogodbo staviti, C.; — 2) der Vertrag, das Übereinkommen; die Convention, Cig. (T.); ženitna p., der Heiratsvertrag; pogodbo narediti, storiti, einen Vertrag schließen.
2068. pogółčati se, -ím se, vb. pf. = pogovoriti se: p. se s kom, sich mit jemandem besprechen, C.
2069. pogovȃrjati, -am, vb. impf. ad pogovoriti; 1) beschwichtigen, begütigen; konja je hlapec prav prijateljski pogovarjal, Jurč.; — 2) p. se, sich besprechen, ein Gespräch oder Gespräche führen; p. se s kom o čem.
2070. pogọ̑vor, m. 1) die Beredung, der Zuspruch, Cig.; — 2) das Gespräch; die Besprechung, die Unterredung; p. začeti, sich in ein Gespräch einlassen; priti na p., zu einer Besprechung kommen; v pogovorih, in Gesprächsform, dialogisch, Cig.; — 3) die wiederholte Rede, die Nachrede, Guts.- Cig.; ( hs.).
2071. pógrad, m. 1) ein Gerüst an der Wand, das als Bett dient, die Pritsche, Cig., Zv., LjZv., Gor.; pos. slamnata postelja v planinskih kočah, Gor.; — 2) eine Art geflochtene Zwischenwand, C.
2072. pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.- Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš ( Gor.)- DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce ( Gor.)- DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.
2073. pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.
2074. pohitrováti, -ȗjem, vb. impf. ad pohitriti; beschleunigen, Nov.
2075. pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; ( rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.- Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.
2076. pojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) niederreiten, zusammenreiten: p. otroka, Cig., Jan.; durch Reiten zerstören, vrata p., Cig.; — abreiten, Mur.; — poježen črevelj, ein plattgetretener Schuh, Z.; — schwächen: bolezen me je pojezdila, Glas.; — 2) ein wenig reiten, einen Ritt machen; pojezdim kam, ich werde irgendwohin reiten; — Ko pojdem v vas, pojezdim ga (konjička), Npes.- LjZv.
2077. pǫ́ka, f. die Spalte, die Ritze, der Sprung; deska ima poko; poke v zidovju, Str.
2078. pokȃrjati, -am, vb. impf. ad pokoriti; unterthänig machen, C.; — p. se, huldigen, C.
2079. pokàz, -káza, m. das Zeigen: p. s prstom, der Fingerzeig, Cig.; na pokaze govoriti, durch Zeichen sich verständigen (o gluhonemih), Svet. (Rok.); — der Vorweis, die Präsentation, Cig., C.; — na pokaz, zur Ansicht, als Probe, Cig.; blago na p., Warenproben, DZ.; menjica na p., ein Wechsel à vista, der Sichtwechsel, Cig.
2080. poklápiti, -im, vb. pf. niederhangen machen, niederschlagen, Z.; čebele s poklapljenimi tipalniki, Glas.; lonec p., den Topf auf die Öffnung stellen, Z.; p. se, den Kopf senken, die Ohren hangen lassen, Z.; den Blick niederschlagen, Ravn.- Cig.; — niedergeschlagen o. traurig machen: popariti in p. koga, LjZv.; poklapljen, niedergeschlagen, Z.; čmeren, poklapljen, Zv.; p. hoditi, Z.
2081. pǫ̑knja, f. 1) der Sprung, die Ritze, C.; — 2) = pok, der Knall, Jan.
2082. pokorjávati, -am, vb. impf. = pokoriti, strafen, p. se = pokoriti se, sich unterwerfen, sich fügen, Jan. (H.); — prim. hs. pokoravati.
2083. pokotínast, adj. ritzicht, Cig.; — voll Klüfte, klüftig, Jan. (H.).
2084. pokrevljáti, -ȃm, vb. pf. 1) črevlje p., die Schuhe übertreten, austreten, Cig., Notr.; — 2) hinkend einige Schritte gehen, Z.
2085. pokrevsáti, -ȃm, vb. pf. schleifend einige Schritte gehen, Z.
2086. pokrívati, -am, vb. impf. ad pokriti; bedecken; — p. se, das Haupt bedecken.
2087. pokvárjati, -am, vb. impf. ad pokvariti.
2088. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
2089. połčetŕti, num. vierthalb; p. goldinar dati za kaj, 3 1/2 Gulden für etwas geben; v polčetrti uri kam priti; tudi: pọ̑łčetrti; (pọ̑łštrti, jvzhŠt.).
2090. polẹnják, m. das Wagendrittel: štrange so na polenjaku pripete, C.
2091. polivȃłnica, f. die Gießkanne, Z.; der Spritzkrug, Mur.
2092. pǫ̑ljka, f. der Spelt (triticum spelta), Rihenberk- Erj. (Torb.).
2093. pọ̑łnočka, f. = polnočnica, Ščav.- C., vzhŠt.- Pjk.; od polnočke priti, BlKr.- DSv.
2094. pọ̑łtretji, num. dritthalb; — tudi: połtrę́tji.
2095. połžána, f. der Spelt (triticum spelta), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
2096. pomagȃj, m. na p. klicati, zu Hilfe rufen, C.; na p. vpiti, Vrt.; na p. priti, zur Aushilfe kommen, Mik.; na p. biti komu, jemandem helfen oder behilflich sein, ogr.- C.
2097. pomę́rjati, -am, vb. impf. ad pomeriti; 1) messen, das Maß nehmen; — 2) wiederholt zielen; s puško p.
2098. pomírjati, -am, vb. impf. ad pomiriti; beruhigen; versöhnen.
2099. pomọ̑č, f. die Hilfe; z božjo pomočjo, mit Gottes Hilfe; na pomoč priti, zu Hilfe kommen; biti na p., an die Hand gehen, Jan.; tudi: na pọ̑moč; ni bilo druge pomoči, es gab keinen andern Ausweg, Cig.; tako mi pomoči božje! so wahr mir Gott helfe! Levst. (Nauk).
2100. pomòł, -móla, m. 1) das Hervorragen: vesni p., die Hangvorschwebe, Telov.; — 2) das Hervorragende: der Vorsprung, Šol., Nov.; der Söller, C.; pl. pomoli, der Balkon, Cig., Jan., Gor.; — das Ausgehende ( mont.), Cig.; — die Apparition ( astr.), h. t.- Cig. (T.).

   1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani