riba (145)

1. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
2. ribák, m. das Fischsäugethier, der Wal, Jan., Erj. (Ž.); ribaki (cetacea), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
3. rı̑banica, f. = ribanka, KrGora.
4. rı̑banka, f. = kisla repa, Gor.; — prim. ribati.
5. ribár, -rja, m. der Fischer, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — der Fischhändler, Cig., Jan.
6. ribaríca, f. die Fischverkäuferin, Cig.
7. ribarı̑ja, f. = ribarstvo, Mur., Cig., Jan.
8. ribáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Fischfang beschäftigen, fischen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — die Fischerei, den Fischhandel betreiben, Mur., Cig., nk.
9. ribárjenje, n. das Fischen, die Fischerei, Mur., Cig.
10. ribárnica, f. 1) das Fischhaus, Cig.; — 2) der Fischbehälter, Levst. (Pril.).
11. ribárski, adj. Fischer-, Cig., Jan.
12. ribȃrstvọ, n. die Fischerei, Cig., Jan., nk.
13. ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
14. ribàt, -áta, adj. = ribovit, Cig.
15. rı̑bati, -bam, -bljem, vb. impf. reiben; pod r.; — schneiden: repo, zelje r.; — (iz nem.).
16. 1. gríba, f. = greba (gruda, kepa): gribe tolči, Dol.; — prim. greba.
17. 2. gríba, f., C., pogl. griva 2).
18. gribȃnj, m. = gribanja, C.
19. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
20. hrı̑bar, -rja, m. der Bergbewohner, C., Valj. (Rad).
21. hríbast, adj. bergicht; — hügelig, Jarn., Cig., Jan.
22. hribàt, -áta, adj. bergig, hügelig, Cig., Jan., C.
23. pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
24. príba, f. 1) der Kiebitz (vanellus cristatus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) eine langgestreckte Garbenharfe, C., M., Z.
25. pribȃdati, -am, vb. impf. ad pribosti.
26. pribáhati se, -am se, vb. pf. prahlend kommen: pribahal se je domov, Cig.
27. pribarantáti, -ȃm, vb. pf. durch Handel erwerben.
28. pribárčiti, -bȃrčim, vb. pf. = pribarkati, C.
29. pribȃrkati, -am, vb. pf. herbeischiffen, Mur.
30. pribásati, -bȃšem, vb. pf. 1) dazustopfen; dazuladen, Z.; — 2) p. se, schwerfällig herbeikommen, M.
31. pribȃva, f. die Beschaffung: p. glavnice, DZ.; — der Erwerb, der Gewinn, C.; — die Errungenschaft, C.
32. pribȃvək, -vka, m. nav. pl. pribavki, erworbene Güter, ogr.- C.
33. pribáviti, -bȃvim, vb. pf. beischaffen, verschaffen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); p. si kaj, p. komu kaj, Cig., ogr.- C., SlN.; — erwerben, Cig., C.
34. pribȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. bellend herankommen.
35. pribávljati, -am, vb. impf. ad pribaviti; beischaffen, ogr.- C.; verschaffen: čebele nam korist pribavljajo, Navr. (Spom.).
36. škríba, f. neka otročja igra, C.; — prim. škribati.
37. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
38. tríba, f. = vezani kozolec, die Doppelharfe, Jan., Ig (Dol.).
39. tribárvən, -vna, adj. = trobarven, Cig., Jan.
40. bẹ̑łka, f. 1) ein weißes weibl. Thier, Mur.; eine weiße Kuh ( Cig., Jan., Mik.), Ziege, Erj. [Torb.], Henne ( Mur.); — 2) das Schneehuhn, Cig., Gor.- M.; — 3) neka riba: die Laube (alburnus lucidus), Erj. (Rok.); — 4) die Laus, M.; — 5) neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Biljana ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 6) weißes Brod, Ben.; — 7) der Lutter, Gor.
41. blȃtnica, f. 1) das Sumpfwasser, Cig. (T.); — 2) (squalius Agassizii), neka riba iz Nevljice, pri Kamniku- Erj. (Torb.).
42. bodcíka, f. neka riba: der Stör, C.
43. bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
44. brẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunsten, sich begatten (o ribah), Cig.; mačke se brestijo, BlKr.; balzen, Cig.; — nam. mrestiti se.
45. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
46. cepətáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, trampeln, trippeln; tedaj so cepetale ("capatale") konjske noge, Dalm.; fantje zmeraj za dekleti cepetajo, Glas.; — zappeln; riba je pred njegovimi nogami cepetala ("capatala"), Dalm.; — cepę́čem, Glas.; (pravilneje bi bilo menda: cepáčem, Cv.); — prim. capati. (?)
47. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
48. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
49. črmnoòk, -ǫ́ka, m. neka riba: = črmnooka, Bohinj- Erj. (Rok.).
50. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
51. drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest ( nam. nrest), Ip.- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
52. drgánec, -nca, m. 1) = drgal, drgancela, Tolm.; pl. drganci, die Mandelgeschwulst, Tolm.; — 2) neka riba, Ip.- Erj. (Torb.).
53. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku- Erj. (Torb.).
54. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
55. dvȓst, -ı̑, f. neka riba (abramis vimbra), Krško na Savi- Erj. (Torb.).
56. frı̑gəlj, -glja, m. neka riba, Valj. (Rad); die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
57. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
58. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
59. grégorək, -rka, m. neka riba: = zet, der Stichling (gasterosteus aculeatus), Vrt.
60. grı̑b, m. = gribanj, SlGor.- C.
61. hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.
62. íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
63. iznàd, praep. c. gen. über—her, über—herab; iznad hriba prileti truma ptičev; odvali kamen iznad vodnjaka, Ravn.
64. izprẹ̀k, praep. c. gen. von jenseits, über — her, jenseits: izprek Krke, Z.; i. hriba, C.; (izpreko: i. hodišča, jenseits des Corridors, Levst. [Pril.]).
65. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
66. izzàd, praep. c. gen. = izza: izzad hriba, C.; ( nam. iz zadi).
67. jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
68. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
69. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
70. ježevka, f. neka riba: = jez, der Alant, Frey. (F.).
71. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
72. kačẹ̑lica, f. neka riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
73. klẹ̑j, klẹ̑ja, klẹjȃ, m. 1) das Erdharz, Mur., Jan., DZ., Mik. (Et.); — 2) der Leim, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kostni k., der Knochenleim, Erj. (Som.); ribji k., die Hausenblase, Cig., C. (po rus.); — 3) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; (kleg, Tuš. [R.], Jan.); — 4) neka riba: der große Haberfisch, Jarn.
74. klẹ́ja, f. neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.).
75. klẹ̑nəc, -nca, m. neka riba, = 2. klen, C.; ("kljanc", Jarn.).
76. kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
77. kopítati, -am, vb. impf. 1) mit dem Hufe stampfen, C., Zora; — 2) ausschlagen (von Pferden), C.; — mit den Füßen um sich schlagen, Kras- Levst. (Rok.); — zappeln: riba na suhem kopita, Z.; — tudi: kopitáti, Dol.
78. kostljìv, -íva, adj. grätig, Cig. (T.), Mik.; riba je kostljiva, Gor.- M.
79. kováč, m. 1) der Schmied; živinozdravni k., der Curschmied, DZ.; podkovni k., der Hufbeschlagschmied, DZ.; — 2) der gemeine Sonnenfisch oder St. Peterfisch (Zeus faber) = sv. Petra riba, Lovrana (Liburnija)- Erj. (Torb., Ž.); — der Springkäfer (elater sp.), Goriš.- Erj. (Torb.).
80. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
81. lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Lovrana- Erj. (Torb.).
82. mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. ( LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.
83. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
84. mrẹ̑nič, m. neka riba v Blejskem jezeru, Erj. (Torb.).
85. nasádən, -dna, adj. 1) k nasadu spadajoč, nasada se tičoč; — nasȃdna riba, der Setzfisch, nasadni ribnik, der Setzteich, Cig.; — 2) násadən, gefüllt, doppelt (von Blumen), Jan.
86. nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
87. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
88. ogríca, f. neka riba: die Blaunase (abramis vimba), Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
89. opółzəł, -zla, adj. schlüpfrig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; opolzla riba, Dict.- Mik.; opolzla pot, Jurč.
90. oslı̑c, m. neka riba: der Dorsch, Cig., Jan.
91. ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. ( Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).
92. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
93. pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).
94. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
95. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
96. pípulica, f. = priba, der Kiebitz, Cig.
97. písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
98. pizdohlàst, -hlásta, m. neka ped dolga riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
99. plávati, plȃvam, vb. impf. schwimmen; človek, riba, čoln plava po vodi; plavaj ali utoni = Vogel friss oder stirb, Cig.; — schweben: po zraku p.; p. na suhem, im Rausche hin und her wanken, Cig.; v veselju p., in Wonne zerfließen, Cig.; v žalosti p., in Trauer aufgelöst sein, Jsvkr.
100. plȏsk, plóska, adj. platt, flach, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; ploski lik, die flache Figur, Cig. (T.); plosko zrcalo, der Planspiegel, LjZv.; ploska riba, ein Flachfisch, Cig.; ploska kopita, Vrt., Levst. (Podk.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani