rez (2060)

1. rẹ̑z, m. 1) das Schneiden, der Schnitt: trtni r., Schönl.- Valj. (Rad); — 2) der Schnitt, der Einschnitt, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 3) = rez f. 3), red pokošene trave: rezovi, die Schwaden, Tolm.- Erj. (Torb.).
2. rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
3. rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
4. rẹzȃčka, f. die Futterbank, die Häckerlingsbank, Cig.
5. rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
6. rẹzáłce, n. dem. rezalo; das Schneideeisen, Cig.
7. rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.
8. rẹ́zalica, f. = izgaga, das Sodbrennen: r. me dere ali peče, Ip.- Erj. (Torb.).
9. rẹzȃłnica, f. = črtalo, das Pflugmesser, C.
10. rẹzȃłnik, m. 1) das Beschneidemesser der Gärtner: časih je prijel za rezalnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) die Häckerlingsbank, Jan.
11. rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
12. rẹ̑zančki, m. pl. dem. rezanci; geschnittene Nudeln, Dol.
13. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
14. rẹzáni, m. pl., nam. rezanci, Nudeln, Ravn.- Valj. (Rad), Bes.; — prim. lezanji.
15. rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.
16. rẹ̑zanik, m. = rezanec, der Verschnittene, Mur.
17. rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
18. rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
19. rẹzár, -rja, m. der Verschneider, der Castrator, bes. der Sauschneider.
20. rẹzaríca, f. die Sauschneiderin, Jan. (H.).
21. rẹzárski, adj. Sauschneider-.
22. rẹzȃtəv, -tve, f. der Rebenschnitt, Cig., Št.
23. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
24. rẹzȃtva, f. = rezatev, jvzhŠt.
25. rẹzávati, -am, vb. impf. zu schneiden pflegen; lani je po Gorenjskem svinje rezaval, Svet. (Rok.).
26. rẹ́zavəc, -vca, m. der etwas schneidet, Cig., Jan.; der Vorschneider, Cig.
27. rẹzȃvica, f. das Sodbrennen, Cig., C., Notr.- Erj. (Torb.).
28. rẹ́zavka, f. die etwas schneidet, Cig., Jan.
29. rẹ̑zba, f. die Schnitzarbeit, das Schnitzwerk, Mur., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
30. rẹ̑zbar, -rja, m. der Schnitzer, der Bildschnitzer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
31. rẹ̑zbarica, f. die Bildschnitzerin, Cig., Jan.
32. rẹzbarı̑ja, f. = rezbarstvo, Cig., Jan., nk.
33. rẹ̑zbarski, adj. Bildschnitzer-, Schnitz-: rezbarsko delo, orodje, Cig., Jan., nk.
34. rẹ̑zbarstvọ, n. die Schnitzerei, die Bildschnitzerei, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
35. rẹzbína, f. das Schnitzwerk, Jan. (H.).
36. rẹ́zčica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
37. rẹ̑zəc, -zca, m. der Beschneider, Cig.
38. rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
39. rẹ̑zək, -zka, m. das Beschneidemesser, Cig., Dol.
40. rẹzẹ̑łščica, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
41. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
42. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
43. rẹzę́r, -rja, m. = rezir, Mik.
44. rəzətȃnje, n. das Wiehern, Meg.
45. rəzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = rezgetati, wiehern, Dict., Guts., Dalm.
46. rẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein ( v. Geschmack): vino rezi, Gor.
47. rezētka, f. = reseda, ogr.- Valj. (Rad).
48. rəzgátən, -tna, adj. gerne wiehernd: r. konj, Levst. (Zb. sp.).
49. rəzgèt, -gę́ta, m. das Gewieher, Jan.
50. rəzgətȃnje, n. das Wiehern.
51. rəzgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. wiehern; — laut lachen: kaj zmerom rezgečeš! jvzhŠt.
52. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
53. rəzgətljı̑vəc, -vca, m. der Lacher, C.; — der Schwätzer, C.
54. rəzgətljı̑vka, f. die Lacherin, C.; — die Schwätzerin, C.
55. rəzgę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. aufwiehern, Let.; ( nam. razgatniti).
56. rəzgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) wiehern, (raz-) Mik.; — 2) laut lachen, C.
57. rẹ́zica, f. 1) die Schnittwunde, das Schnittmal, C.; — 2) die Spalte, M.; die Fuge, Vrtov. (Vin.).
58. rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzı̑łni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.
59. rẹzı̑łnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.
60. rẹzı̑łnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.
61. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
62. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
63. rẹzínica, f. dem. rezina; ein kleines Abschnitzel.
64. rẹzı̑nje, n. coll. = trtni odrezki, Dol.
65. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
66. rẹzı̑təv, -tve, f. = rezatev, der Rebenschnitt, Mur., Cig.
67. rẹzı̑tvənik, m. die Schnitzbank, C.
68. rẹzı̑vọ, n. der Schnitzstoff, DZ.
69. rẹzjè, n. coll. die Abschnitzel, Cig., Jan.; bes. die Rebenabschnitzel, Cig., Jan., Dol., (rẹ̑zje) BlKr.
70. rẹ̑zkati, -am, vb. impf. = strugati, drechseln, DZ.
71. rẹ́zkavica, f. die Schroffheit: prehod od enega predmeta do drugega naj se vrši v zaokrogljenih črtah, a ne v rezkavici, Zv.
72. rẹ́zkost, f. die Schärfe ( v. Geschmack), Cig.; — die Schärfe, die Schneidigkeit im Reden und Handeln, nk.
73. rẹzljáč, m. der Schnitzler, Cig.
74. rẹ̑zljaj, m. die Schnitte; r. kruha, Cig., Dol.
75. rẹzljȃnje, n. das Schnitzen; — die Schnitzelei.
76. rẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzen.
77. rẹzljȃvəc, -vca, m. der Schnitzer, Cig., Jan.
78. rẹzljína, f. das Schnitzwerk, Jan., Bes., Let.
79. rẹzníca, f. 1) der Schnittling, der Fächser, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ., BlKr.; — 2) enoletna trtna mladika na tri očesa obrezana, Dol.
80. rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
81. rẹ́zniti, rẹ̑znem, vb. pf. angenehm scharf schmecken: vino, jabolko rezne, Št.
82. rẹznọ̑st, f. die Schärfe (vom Geschmack), Cig., Jan.; — die Strenge: z vso reznostjo, Pohl.- Valj. (Rad).
83. rezultāt, m. učinek, uspeh, das Resultat.
84. rẹ̑zva, f. die Endivie, Št.- Cig., Jan.
85. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.
86. bakrorẹ̑zəc, -zca, m. der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
87. bakrorẹ́zən, -zna, adj. Kupferstech-: bakrorezna šola, Navr. (Let.).
88. bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.
89. brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).
90. brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
91. brẹ́za, f. 1) die Birke (betula); — 2) brẹ̑za, Name einer weißgestreiften Kuh oder Ziege, Cig., M., C., Tolm.- Erj. (Torb.), Cv.
92. brezapnę̑n, adj. ohne Kalk: b. zid, V.-Cig.
93. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
94. brezbárvən, -vna, adj. farblos, Cig., Jan.; — achromatisch, Cig. (T.).
95. brezbesẹ́dən, -dna, adj. wortlos, Cig., Jan.
96. brezbístvən, -tvəna, adj. wesenlos, Cig.
97. brezblátən, -tna, adj. schlammlos, Cig.
98. brezbòg, -bǫ́ga, adj. gottlos: hčerka brezboga, Npes.- Mik.
99. brezbojən, -jna, adj. farblos, Jan.
100. brezbǫ̑štvọ, n. der Atheismus, Cig., Jan., nk.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani