resen (54)

1. 1. rẹ́sən, -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rı̑sno") Rez.- Baud.
2. 2. rę́sən, -sna, adj. Heidekraut-: rę̑sna kosa, (s katero reso kosijo), Cig.
3. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
4. ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
5. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
6. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
7. 1. krẹ́sən, -sna, adj. 1) zur Zeit der Sommersonnenwende, zum Johannisfeste oder zum Johannisfeuer gehörig; krẹ̑sni dan, k. mesec (Juni), Tolm.; na kresni večer kopljejo zaklade, Zora; — 2) munter, rüstig, Jarn.; muthig, Guts.; stark, fest, C.
8. 2. krésən, -sna, adj. zum Feuerschlagen gehörig: krȇsni kamen.
9. nerẹ́sən, -sna, adj. nicht ernst.
10. oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.- Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
11. otrę́sən, -sna, adj. o. človek je redkih ter neprijaznih besed, Vas Krn- Erj. (Torb.).
12. perę̑sən, -sna, adj. Feder-; peresna cevka, der Federkiel; peresni boj, der Federkampf, Cig.; peresni tul, die Federbüchse, V.-Cig.
13. pokrẹ́sən, -sna, adj. kar je po kresu: čudna je ta reč kakor pokrẹ̑sni sneg, Jurč.
14. potrę́sən, -sna, adj. 1) Erdbeben-: potrę̑sni pas, die Erdbebenzone, Jes.; — 2) zum Bestreuen bestimmt: potresni cuker, der Streuzucker, C.
15. prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče- Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
16. presenę́čati, -am, vb. impf. ad presenetiti = presenečevati, Jan. (H.).
17. presenę́čenje, n. die Überraschung, nk.
18. presenečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad presenetiti; bezaubern: lepota njegova (neba) presenečuje nas, kajk.- Valj. (Rad); — überraschen, nk.
19. presenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. erstaunen machen, bezaubern, Mik.; aus der Fassung bringen, Jan.; — überraschen, C., nk.; — p. se, erstaunen, betroffen werden, Jan., C., BlKr.- Navr. (Let.).
20. presenetljìv, -íva, adj. überraschend: presenetljiva lega visokega mesta, Navr. (Let.).
21. presənjáti, -ȃm, vb. pf. = presanjati, Cig., Jan.
22. pretrę́sən, -sna, adj. discussiv, Cig. (T.).
23. pretrę́senje, n. die Erschütterung; — die Alteration, Cig.
24. raztrę̑senəc, -nca, m. = razmišljenec, Jan.
25. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
26. raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).
27. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
28. rədrę́sən, -sna, m. = rdresen, Fr.- C.
29. samokrę́sən, -sna, adj. Pistolen-, Jan., nk.
30. stoperę̑sən, -sna, adj. hundertblätterig, Cig., Jan.
31. strę́sən, -sna, adj. Erschütterungs-: strę̑sni krogi, die Erschütterungskreise, Cig. (T.).
32. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
33. trę́senje, n. 1) das Schütteln; — 2) das Zittern; — das Schwingen, die schwingende Bewegung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); postopno t., fortschreitende Schwingung, Cig. (T.).
34. zarẹ́sən, -sna, adj. wirklich, C.; wahrhaftig, Jan.; — ernstlich, Jan.
35. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
36. zrẹ́sən, -sna, adj. = resen, ernstlich, Jan., C.
37. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
38. drdrę̑s, m. der Knöterich (polygonum sp.), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. adreselj, dresen.
39. drę́səlj, -slja, m. der Knöterich (polygonum), Z., vzhŠt., C.; — prim. dresen.
40. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
41. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
42. kósəmčati, -am, vb. impf. neka igra z denarjem, ki iz klobuka iztresen kaže ali klavo ("kosem") ali pismo, Notr.
43. natrę́sti, -trę́sem, vb. pf. eine gewisse Menge herabschütteln; n. sadja z drevja; — in einer gewissen Menge anstreuen: n. peska, prsti, smodnika; — bestreuen; n. tla s peskom; — zelo redko je z ljudmi natreseno barje, Levst. (Močv.).
44. ozbíljən, -ljna, adj. = resen, resnoben, Jan., Jurč., nk.; — hs.
45. pérən, -rna, adj. 1) = peresen, Feder-, Cig., Jan., C.; — 2) voll Federn, C.
46. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan- Erj. (Torb.).
47. potlȃčenica, f. nekak nizek, močno prepečen, s soljo in kumino potresen kruh, Gor.
48. raztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. zerstreuen; — (aus Unvorsichtigkeit) verstreuen; vse boš raztresel! — biti raztresenih misli, in Gedanken zerstreut sein, Cig.; — raztresen = razmišljen, Cig., Jan.
49. rdrìč, -íča, m. = rdresen, Dol.
50. rẹsnovı̑t, adj. = resen, resnoben, ernst, Cv.
51. strẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Schütze, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; strelci z "lokmi" (loki), Dalm.; majhni strelec David, Trub.; deželni strelci, die Landesschützen, Levst. (Nauk); strelci, Jäger (beim Militär), nk.; raztreseni strelci, die Plänkler, Jan. (H.); — 2) der Schützfisch (toxotes iaculator), Erj. (Z.).
52. strẹ́ljanje, n. das Schießen; na s. iti, auf die Jagd gehen: Zdaj bom jaz na streljanje šel V zelene travnike, Npes.-K.; s. s puškami, das Gewehrfeuer, Cig.; s. v oddelkih, das Pelotonfeuer, raztreseno s., das Plänkeln, Jan. (H.); s. v tarčo, das Scheibenschießen, Cig., Jan., nk.; — tudi: strẹljȃnje.
53. vrhovàt, -áta, adj. 1) gipfelreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) mit einer großen, schönen Krone versehen: vrhovato drevo, Cig.; — 3) gegupft, gehäuft voll, Mur., Cig., Jan.; mera dobra, vrhovata, natresena, Krelj.
54. vtrę́sti, vtrę́sem, vb. pf. = v pripovedovanju še kaj svojega prideti, einstreuen, Podkrnci- Erj. (Torb.); tu bodi vtreseno, Navr. (Let.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani