resa (44-143)

44. presáhəł, -hla, adj., pogl. presehel.
45. presáhniti, -nem, vb. pf. = presehniti, Cig.
46. presȃja, f. = presajanje, Jan., C.
47. presájanje, n. das Übersetzen.
48. presájati, -am, vb. impf. ad presaditi.
49. presajȃvəc, -vca, m. der Umpflanzer, der Verpflanzer, Cig.
50. presajȃvka, f. der Hohlspatel (ein Werkzeug zum Ausheben der Pflanzen), Cig.
51. presaję́nəc, -nca, m. die Setzpflanze, der Setzling, C.
52. presajénje, n. die Umpflanzung.
53. presaję́nka, f. der Setzling, die Setzpflanze, Jan.
54. presajeváti, -ȗjem, vb. impf. = presajati, Cig.
55. presȃljati, -am, vb. impf. ad presoliti, Cig.
56. presamóta, f. allzugroße Einsamkeit, Vrt.
57. presanjáriti, -ȃrim, vb. pf. als Träumer verleben, verträumen, durchträumen, nk.
58. presánjati, -am, vb. pf. träumend zubringen, durchträumen: vso noč p., Cig.
59. presápiti, -im, vb. pf. durchlüften, auslüften: sobo, hišo p., Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.).
60. presápljati, -am, vb. impf. ad presapiti, Cig.
61. presápljenje, n. die Durchlüftung, die Wetterlosung ( mont.), V.-Cig.
62. presapljeváti, -ȗjem, vb. impf. der Luft aussetzen, (-povati) DZ.
63. presásiti, -im, vb. pf. = prestrašiti, ogr.- C.
64. pretresáč, m. der Kritikaster, Cig.
65. pretrę́sanje, n. 1) das Durchschütteln; — das Erschüttern; — 2) die Discussion, das Kritisieren, Cig. (T.), Levst. (Pril.).
66. pretrę́sati, -am, vb. impf. ad pretresti; 1) durchbeuteln; erschüttern; — 2) discutieren, kritisieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
67. pretresȃva, f. die Kritik, C.
68. pretresávati, -am, vb. impf. = pretresovati.
69. pretresȃvəc, -vca, m. der Kritiker, C.; der Recensent, Cig.
70. prikrésati, -krę́šem, vb. pf. derb gehend herbeikommen.
71. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
72. 1. skrésati, -krę́šem, vb. pf. (Zweige) abhauen, Mik. (Et.).
73. 2. skrésati, -krę́šem, vb. pf. abschleifen: črevlje s., Cig.; — prim. izkresati.
74. 3. skrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) ogenj s., Feuer schlagen, Cig.; — 2) s. se, preprosto za: ozdraveti, M., Z., Ig (Dol.); — ( nam. vzk-).
75. stresȃj, m. die Erschütterung, C.
76. strę́salica, f. das Stäbchen, womit die Agen (Acheln) aus dem Flachse geklopft werden, Z.
77. stresȃljka, f. = paličica, s katero se predivo stresa, vzhŠt.- C.
78. stresálọ, n. die Schüttelvorrichtung, DZ.
79. strę́sanje, n. das Rütteln, das Schütteln.
80. strę́sati, -am, vb. impf. ad stresti; rütteln, schütteln, erschüttern; z glavo s., den Kopf schütteln, Dict., Cig.; s. se, zu erzittern pflegen; — s. komu srce, jemanden heftig afficieren, Cig.
81. strę́savəc, -vca, m. der Schüttler, Cig., Jan.; der Erschütterer, Cig.
82. strę́savka, f. die Schüttlerin, Cig.
83. trę́sa, f. 1) vzvišen svet okolo dreves, Kras- Erj. (Torb.); — 2) der Rasen, Notr., C., Z.
84. tresáč, m. der Schüttler, Cig.
85. tresȃj, m. die Schwingung, Sen. (Fiz.).
86. tresálọ, n. die Flachsschwinge, Cig.
87. tresàv, -áva, adj. zitternd, tremulierend, Cig., Jan.; (po češ.).
88. trę́savica, f. das Zittern, C.; — der Schüttelfrost, das Fieber, Jan., Valj. (Rad).
89. tresȃvka, f. der Stecken zum Schütteln des Reistenbüschels, des Wickels, Fr.- C.
90. ukrésati, -krę́šem, vb. pf. u. ogenj, Feuer schlagen.
91. vrẹ́sa, f. = vres, Jarn.
92. vrẹ́sast, adj. heidicht, Cig., Jan.
93. vrẹsàt, -áta, adj. heidig, Cig.
94. zakrésati, -krę́šem, vb. pf. ogenj z., Feuer schlagen, Z.
95. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
96. ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.- Valj. (Rad).
97. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
98. divízija, f. vojni oddelek, die Division, eine Heeresabtheilung, Cig.
99. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
100. grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.- M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.- M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.
101. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
102. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
103. iztresováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztresti; = iztresati.
104. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
105. klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
106. krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.
107. 2. kríłən, -łna, adj. Flügel-, Cig., Jan.; krı̑łna peresa, die Deckfedern, Cig.; — krilni pobočnik, der Flügeladjutant, Jan.; krilna železnica, die Zweigbahn, DZ.
108. lẹtáłən, -łna, adj. Flug-: letȃłna peresa, Schwungfedern, Cig. (T.).
109. lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid ( zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Litija- Svet. (Rok.).
110. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
111. miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
112. miríka, f. = vresa, das Heidekraut (erica), Dalm.
113. odkresováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkresati, Cig.
114. odtresováti, -ȗjem, vb. impf. = odtresati, Z.
115. ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras- Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.- C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.- C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
116. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
117. perọ̑, -ę̑sa ( tudi: pérọ, -ra), n. 1) die Feder; gosja peresa; pero urezati (za pisanje), die Feder schneiden; p. za klobukom nositi, eine Hutfeder tragen; — jekleno p., die Stahlfeder; — 2) die Spannfeder (in der Uhr, im Schloss u. dgl.); — 3) die Klinge einer Säge, Cig., C.; — 4) der Schlüsselbart, Cig., M., Svet. (Rok.), Savinska dol.; — svedrovo pero, die Bohrerspitze, Cig.; — 5) pl. pera, die Radspeichen, Blc.-C.; — 6) rdeče morsko p., die rothe Seefeder (pennatula rubra), Erj. (Ž.); — 7) das Pflanzenblatt; zeleno pero; Vidino p., der Beifuß (artemisia), Pjk. (Črt.).
118. písən, -sna, adj. Schreibe-, Cig., Jan., M.; pı̑sna peresa, die Schreibfedern, Ravn. (Abc.); pisna pomota, der Schreibfehler, Cig., Jan.; pisna umetnost, die Schreibekunst, Cig. (T.); — Schrift-: pisni jezik, die Schriftsprache, SlN.; pisna slovenščina, Cv.
119. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
120. potresováti, -ȗjem, vb. impf. = potresati; 1) schütteln, rütteln; — 2) streuen, bestreuen.
121. potrę̑sva, f. to, s čimer se potresajo povitice, Gor.
122. presəhníti, -sáhnem, vb. pf. vertrocknen, versiegen, Jan., (-sah-), Cig.; studenec srčnih solz je presehnil, (-sah-) Krelj; vretine presahnejo, (presehnejo) ogr.- Mik.; potoki so presehnili, Hal.- C.
123. presənjáti, -ȃm, vb. pf. = presanjati, Cig., Jan.
124. pretresováti, -ȗjem, vb. impf. = pretresati; 1) durchschütteln; erschüttern; — 2) discutieren, kritisieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
125. prọ̑snica, f. 1) = prosenica 1), Z., Notr.; prosnico iztresati, Pjk. (Črt.); — 2) der Juni- oder Brachkäfer (rhizotrogus solstitialis), Jan., Erj. (Ž.); — 3) die Hirschbrust (ein Giftschwamm), Z.
126. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
127. pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.
128. rę́sica, f. dem. resa; 1) eine kleine Granne; — 2) die Franse, Bes., Zora; — 3) die Darmzotte: tenkega črevesa notranja plat je polna resic, Erj. (Som.); — 4) resice, das Anführungszeichen, Levst. (Zb. sp.); — 5) resíca = 2. resnica, der Bartweizen, Jan.
129. 2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
130. resnják, m. = resasti ječmen, die Bartgerste, Cig.
131. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
132. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
133. stresováti, -ȗjem, vb. impf. ad stresti; = stresati; s. se = tresti se: vse od groma se stresuje, Mur.
134. stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
135. svojeròč, adv. eigenhändig: s. je presajal cvetlice, Erj. (Izb. sp.); s. vreči koga iz izbe, Jurč.
136. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
137. ukresováti, -ȗjem, vb. impf. ad ukresati.
138. vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth ( d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
139. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
140. vrẹ̑s, m. die Heide (erica), Mur., Cig., Jan.; mesnordeči v. = resa, die fleischfarbige Heide (erica carnea), Tuš. (R.); — jesenski v., = vresek, das Heidekraut (calluna vulgaris), Josch; — beli v., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch.
141. vrẹ́sica, f. dem. vresa, die Heide, Jan.
142. vzprǫ́žiti, -im, vb. pf. = sprožiti, losgehen machen: v. nastavo, v. lok, puško, nk.; — v. pretresanje, Erörterungen anregen, Levst. (Močv.).
143. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

   1 44

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani