res (2845)

1. rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.
2. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
3. rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
4. rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).
5. resàt, -áta, adj. = resast, Mur.
6. rę́savka, f. der Bartweizen, C.
7. resēda, f. die Resede (reseda), Cig., Jan.
8. resēdica, f. dem. reseda; die Resede, Cig., Jan.; navadna dišeča r. (reseda lutea, odorata), Tuš. (R.).
9. 1. rẹ́sən, -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rı̑sno") Rez.- Baud.
10. 2. rę́sən, -sna, adj. Heidekraut-: rę̑sna kosa, (s katero reso kosijo), Cig.
11. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
12. resȇrva, f. die Reserve (pri vojaštvu), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
13. resȇrvən, -vna, adj. Reserve-: reservni častnik, nk.
14. rę́sica, f. dem. resa; 1) eine kleine Granne; — 2) die Franse, Bes., Zora; — 3) die Darmzotte: tenkega črevesa notranja plat je polna resic, Erj. (Som.); — 4) resice, das Anführungszeichen, Levst. (Zb. sp.); — 5) resíca = 2. resnica, der Bartweizen, Jan.
15. resignácija, f. udanost, odpoved, die Resignation.
16. resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
17. resínast, adj. 1) begrannt, Z.; — 2) trotzig, C.
18. resíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich widersetzen, trotzig sein, C.
19. resı̑nje, n. coll. die Grannen, Jan.
20. rę́siti se, -im se, vb. impf. 1) sich widersetzen, trotzen, aufbrausen, Št.- Z.; — 2) raufen, C.
21. resjè, n. coll. 1) die Grannen, Cig., Jan.; — 2) = vresje, Mur., Cig., Nov.
22. rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
23. reskáti, -ȃm, vb. impf. krachen, knacken, Cig., Jan.
24. 1. resketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knistern, Jan.
25. 2. rəskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, Met.
26. réskniti, rę̑sknem, vb. pf. krachen, mit Gekrach reißen, Cig., Jan.
27. reskrīpt, m. najvišji odpis, das Rescript.
28. rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Krn, Kanin- Erj. (Torb.).
29. rę̑snat, adj. grannig; resnata pšenica.
30. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
31. 2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
32. rẹsnicoljùb, -ljúba, m. der Wahrheitsfreund, Cig., Jan., nk.; (pravilno bi bilo: resniceljub).
33. rẹsnicoljùb, -ljúba, adj. wahrheitsliebend, Cig., Jan.
34. rẹsnicoljúbən, -bna, adj. wahrheitsliebend, Cig., Jan., nk.
35. rẹsnicoljúbnost, f. die Wahrheitsliebe, Cig., nk.
36. rẹsníčən, -čna, adj. wahr, wahrhaft; resnična prigodba; resnično, wahrlich; resnično vam povem; — wirklich, factisch.
37. rẹsníčnost, f. die Wahrhaftigkeit, die Wahrheit.
38. resník, m. 1) neka rastlina, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
39. rẹsnı̑təv, -tve, f. die Behauptung, Raič ( Let.).
40. rẹ́sniti, -im, vb. impf. behaupten, C., Zora, Raič ( Let.).
41. resnják, m. = resasti ječmen, die Bartgerste, Cig.
42. rẹsnóba, f. der Ernst, Meg., Cig., Mur., Jan., nk.
43. rẹsnóbən, -bna, adj. ernsthaft, Mur., Cig., Jan., nk.
44. rẹsnóbnost, f. die Ernsthaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
45. rẹsnoglèd, -glę́da, adj. ernst blickend, Let.
46. rẹ́snost, f. die Ernsthaftigkeit, der Ernst, Cig., Jan., nk.
47. rẹsnóta, f. der Ernst, Cig., Jan., Cig. (T.); s trdno resnoto, Levst. (Zb. sp.).
48. rẹsnótən, -tna, adj. ernst, C.
49. rẹsnovı̑t, adj. = resen, resnoben, ernst, Cv.
50. resonānca, f. odglas, odzvok, die Resonanz.
51. resonānčən, -čna, adj. Resonanz-; resonančno dno, der Resonanzboden, Cig. (T.).
52. resǫ̑vje, n. coll. = resje 1), Jan. (H.).
53. restȃłnica, f. die Ratsche, Notr.- Erj. (Torb.); (tudi: reštalnica, Notr.).
54. restavrácija, f. gostilnica, die Restauration, Cig. (T.), nk.
55. resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
56. adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
57. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
58. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
59. andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.- C.
60. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
61. ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
62. bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).
63. bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.
64. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Pivka- Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.
65. brẹ̑sk, m. die Morgendämmerung, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ.
66. 1. brẹ́skəv, -kve, f. der Pfirsichbaum, die Pfirsich (amygdalus persica).
67. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
68. brẹ́skəvca, f. dem. breskev.
69. brẹ́skov, adj. Pfirsich-; breskova koščica, der Pfirsichkern.
70. brẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Pfirsichbrantwein, Cig.; — 2) der Pfirsichapfel, C.
71. brẹ́skovnica, f. 1) der Pfirsichmost, Mur.; — der Pfirsichbrantwein, Mur.; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), Erj. (Rok.).
72. brẹ̑skva, f. = breskev.
73. brẹ̑skvica, f. dem. 1) breskva; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), C., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
74. 1. brẹ́st, m. die Feldulme, der Rüster (ulmus campestris), Guts., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), SlGor.
75. 2. brẹ̑st, m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
76. brę̑st, -ı̑, f. die Furt, C.
77. brẹ́stək, -tka, m. = brestič, Mur.
78. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
79. brẹstìč, -íča, m. dem. 1. brest; kleine Ulme, Z.
80. brẹstíka, f. 1) eine Art Rüster, mit kleinerem Laub und glatterer Rinde, C.; — 2) eine Art Weide, C.; — 3) neka goba, Erj. (Rok.).
81. brẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunsten, sich begatten (o ribah), Cig.; mačke se brestijo, BlKr.; balzen, Cig.; — nam. mrestiti se.
82. brẹ̑stje, n. der Ulmenwald, Guts., Cig.
83. brẹ́stov, adj. Ulmen-.
84. brẹstovína, f. das Ulmenholz, Mur., Cig., Jan.
85. brẹstǫ̑vje, n. der Ulmenwald, Guts., Jarn., Jan.
86. brezobrẹ́stən, -tna, adj. unverzinst, unverzinslich, nk.
87. brezobrẹ́stnost, f. die Unverzinslichkeit, nk.
88. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
89. ciprę̑sa, f. die Cypresse (cupressus).
90. ciprę̑sov, adj. Cypressen-: c. les.
91. ciprę̑sovəc, -vca, m. der Cypressenhain, Cig.
92. ciprę̑sovina, f. das Cypressenholz.
93. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
94. črẹ̑slar, -rja, m. = strojar, Vrt.
95. črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
96. črẹslę̑n, adj. Loh-: čreslena kislina, die Gerbsäure, Cig. (T.).
97. črẹsleníca, f. 1) die Lohbrühe, Cig., C., Vrt.
98. črẹslı̑nka, f. = čreslo 1), Dol.
99. črẹ́slọ, n. 1) die Lohe; — 2) "pretini v orehu", Drežnica- Erj. (Torb.).
100. črẹ́slov, adj. Loh-, Z.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani