res (46-145)

46. rẹ́snost, f. die Ernsthaftigkeit, der Ernst, Cig., Jan., nk.
47. rẹsnóta, f. der Ernst, Cig., Jan., Cig. (T.); s trdno resnoto, Levst. (Zb. sp.).
48. rẹsnótən, -tna, adj. ernst, C.
49. rẹsnovı̑t, adj. = resen, resnoben, ernst, Cv.
50. resonānca, f. odglas, odzvok, die Resonanz.
51. resonānčən, -čna, adj. Resonanz-; resonančno dno, der Resonanzboden, Cig. (T.).
52. resǫ̑vje, n. coll. = resje 1), Jan. (H.).
53. restȃłnica, f. die Ratsche, Notr.- Erj. (Torb.); (tudi: reštalnica, Notr.).
54. restavrácija, f. gostilnica, die Restauration, Cig. (T.), nk.
55. resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
56. adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
57. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
58. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
59. andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.- C.
60. andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
61. ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
62. bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).
63. bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.
64. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Pivka- Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.
65. brẹ̑sk, m. die Morgendämmerung, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ.
66. 1. brẹ́skəv, -kve, f. der Pfirsichbaum, die Pfirsich (amygdalus persica).
67. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
68. brẹ́skəvca, f. dem. breskev.
69. brẹ́skov, adj. Pfirsich-; breskova koščica, der Pfirsichkern.
70. brẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Pfirsichbrantwein, Cig.; — 2) der Pfirsichapfel, C.
71. brẹ́skovnica, f. 1) der Pfirsichmost, Mur.; — der Pfirsichbrantwein, Mur.; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), Erj. (Rok.).
72. brẹ̑skva, f. = breskev.
73. brẹ̑skvica, f. dem. 1) breskva; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), C., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
74. 1. brẹ́st, m. die Feldulme, der Rüster (ulmus campestris), Guts., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), SlGor.
75. 2. brẹ̑st, m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
76. brę̑st, -ı̑, f. die Furt, C.
77. brẹ́stək, -tka, m. = brestič, Mur.
78. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
79. brẹstìč, -íča, m. dem. 1. brest; kleine Ulme, Z.
80. brẹstíka, f. 1) eine Art Rüster, mit kleinerem Laub und glatterer Rinde, C.; — 2) eine Art Weide, C.; — 3) neka goba, Erj. (Rok.).
81. brẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunsten, sich begatten (o ribah), Cig.; mačke se brestijo, BlKr.; balzen, Cig.; — nam. mrestiti se.
82. brẹ̑stje, n. der Ulmenwald, Guts., Cig.
83. brẹ́stov, adj. Ulmen-.
84. brẹstovína, f. das Ulmenholz, Mur., Cig., Jan.
85. brẹstǫ̑vje, n. der Ulmenwald, Guts., Jarn., Jan.
86. brezobrẹ́stən, -tna, adj. unverzinst, unverzinslich, nk.
87. brezobrẹ́stnost, f. die Unverzinslichkeit, nk.
88. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
89. ciprę̑sa, f. die Cypresse (cupressus).
90. ciprę̑sov, adj. Cypressen-: c. les.
91. ciprę̑sovəc, -vca, m. der Cypressenhain, Cig.
92. ciprę̑sovina, f. das Cypressenholz.
93. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
94. črẹ̑slar, -rja, m. = strojar, Vrt.
95. črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
96. črẹslę̑n, adj. Loh-: čreslena kislina, die Gerbsäure, Cig. (T.).
97. črẹsleníca, f. 1) die Lohbrühe, Cig., C., Vrt.
98. črẹslı̑nka, f. = čreslo 1), Dol.
99. črẹ́slọ, n. 1) die Lohe; — 2) "pretini v orehu", Drežnica- Erj. (Torb.).
100. črẹ́slov, adj. Loh-, Z.
101. črẹslovína, f. der Gerbestoff, Cig. (T.).
102. črẹ́slovka, f. = čreslenica, Cig.
103. dobrésti, -brédem, vb. pf. watend gelangen.
104. dołgorès, -rę́sa, adj. mit langen Grannen, SlN.- C.
105. doprę́sti, -prę́dem, vb. pf. das Spinnen beenden; poprašuje, so li dekle doprele, Navr. (Let.).
106. drdrę̑s, m. der Knöterich (polygonum sp.), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. adreselj, dresen.
107. dresę̑ł, adj. = dreselen, Cig.
108. dresę́łən, -łna, adj. betrübt, ogr.- Mik.
109. dreselíti, -ím, vb. impf. betrüben, ärgern, ogr.- Mik.; d. se = žalostiti se, Npes.-Vraz.
110. drę́səlj, -slja, m. der Knöterich (polygonum), Z., vzhŠt., C.; — prim. dresen.
111. dresélje, m. der Missmuth, die Traurigkeit, Jan., C., ogr.- M.; dreselje se z veseljem menja, C.
112. dresę̑łnik, m. der Traurige, C.
113. dresę́łnost, f. die Traurigkeit, ogr.- Valj. (Rad).
114. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
115. dreskáč, m. = drskač, drozgač, die Misteldrossel, der Zärrer (turdus viscivorus), Cig., Št.- Kres, Levst. (Nauk).
116. drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest ( nam. nrest), Ip.- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
117. drẹstíti se, -ím se, vb. impf. laichen, Erj. (Torb.); ( nav. drstiti se).
118. drēsva, f. der Hornstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
119. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
120. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
121. gorẹ̑st, f. die Bitterkeit ( fig.), DSv.; — prim. stsl. gorjestь, die Bitterkeit.
122. grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.
123. grẹ̑snica, f. podolgovata mrežasta priprava, pod katero se nabira gres, Ig.
124. gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
125. hrèst, hrę́sta, m. das Gekrache, der Lärm, Lašče- Erj. (Torb.).
126. hrestáč, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), vzhŠt.- C.
127. hrestȃłnica, f. die Ratsche, (restalnica) Postojna- Erj. (Torb.).
128. hrę̑star, -rja, m. = hrestač, Z.
129. hrę́stati, -am, vb. impf. ad hrestniti; knorpeln, C., BlKr.; knirschen, C.; — (beim Reden) ratschen, C., vzhŠt.
130. hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
131. hrę̑stlja, f. die Spatzenratsche, C.; — die Charfreitagsratsche, C.
132. hrestljáti, -ȃm, vb. impf. ratschen (= hrestljo gnati), C.
133. hrę́stniti, hrę̑stnem, vb. pf. einen Laut hervorbringen, wie z. B. wenn man etwas bricht oder knickt, M., Z.
134. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
135. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
136. izkresávati, -am, vb. impf. ad izkresati, Z.
137. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
138. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
139. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
140. iztrę́sati, -am, vb. impf. ad iztresti; herausschütteln, ausbeuteln, Cig., C.
141. iztrẹ́skati se, -trẹ̑skam se, vb. pf. aufhören einzuschlagen: iztreskalo je, Z.; oblaki so se iztreskali, die Wolken haben sich entladen, Cig.
142. iztresováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztresti; = iztresati.
143. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
144. kongrēs, m. shod, der Congress.
145. kǫ́resəlj, -slja, m. die Karausche (cyprinus carassius), Frey. (F.).

   1 46 146 246 346 446 546 646 746 846  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani