Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

res (2.501-2.600)

  1. ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
  2. ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
  3. šę̑stkati, -am, vb. impf. 1) = šestiti, Mur., vzhŠt.; — 2) zu sechs Schlägen dreschen, M., C.; zu sechs Schlägen hämmern, M.
  4. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
  5. šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  6. šilokljùn, -kljúna, m. šilokljuni, die Pfriemenschnäbel (subulirostres), Erj. (Ž.).
  7. šipráka, f. dürres Reisig, BlKr.; = suhe veje za natičje, BlKr.- Let.
  8. širokljùn, -kljúna, m. širokljuni, die Spaltschnäbler (fissirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  9. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
  10. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  11. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
  12. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  13. škọ̑pnjak, m. = škopnik 2), Mur., Jarn.- Kres.
  14. škórčevka, f. das Weibchen des Stares, Jan.
  15. škórčji, adj. des Stares, Jan.; — prim. 1. škorec.
  16. škrábati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, schaben, nagen, Cig., Jan., Levst. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); miši škrabajo, Ljub.; s peresom š., Cig.; golob ne grize, ne škrablje, ogr.- Valj. (Rad); š. se po glavi, C.; — raspeln, V.-Cig.
  17. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje- Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
  18. škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
  19. šlẹ̑nji, adj. = poslednji, Rož.- Kres.
  20. šmȃrčica, f. sv. Martina dan, Jan., Rož.- Kres.
  21. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
  22. šnǫ̑pati, -am, vb. impf. = šnofati, Rož.- Kres.
  23. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
  24. štíriredi, num. = štirideset, (štirredi) Guts., (štiredi) Jan. (Slovn.), Rož.- Kres, Kor.
  25. štirivrstı̑čnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Kres.
  26. štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
  27. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  28. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
  29. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
  30. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
  31. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
  32. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.
  33. šušmȃd, f. dürres Gestrüppe, dürres Reisig, Fr.- C.; — pogl. sušmad.
  34. šuštráti, -ȃm, vb. impf. schleuderisch verrichten, fuchteln, Cig., Gor.; — leeres Zeug schwätzen, Polj.
  35. tabernákəlj, -klja, (-kəljna), m. presvetišče, das Tabernakel.
  36. taboríšče, n. 1) der Lagerplatz, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Heereslager, nk.; — 2) die Volksversammlungsstätte, C., Levst. (Nauk).
  37. tadlè, adv. = tam doli-le, Rož.- Kres, Npes.-Schein., KrGora.
  38. tajnopìs, -písa, m. die Geheimschrift ( z. B. die Chiffreschrift), Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
  39. tanīn, m. čreslovina, das Tannin.
  40. tȃntər, adv. iz: ta noter, Rož.- Kres.
  41. tantrẹ́, adv. iz: tam notre (notri), Rož.- Kres.
  42. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  43. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  44. tegȏtnica, f. eine Art Weinpresse, C.
  45. tẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Läufer, der Schnelläufer, Mur., Cig., Jan.; — 2) tekavci, die Laufvögel (cursores), Jan., Cig. (T.); — neke žuželke: die Läufer (cursoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  46. təmnı̑čar, -rja, m. 1) der Kerkermeister, Cig., Jan., Zora; — 2) der Arrestant, ogr.- Valj. (Rad).
  47. təmnóba, f. die Dunkelheit, Dict.; hoditi v temnobi, Guts. (Res.).
  48. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
  49. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  50. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
  51. tesaníca, f. = treska, C.
  52. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  53. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  54. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
  55. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  56. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  57. tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
  58. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
  59. tiskǫ́vən, -vna, adj. Druck-, Press-: tiskovna pomota, der Druckfehler, tiskovno društvo, der Pressverein, nk.; tiskovne pravde, Pressprocesse, Levst. (Zb. sp.).
  60. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  61. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  62. tobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf., C., Slom., Kres; pogl. topotati.
  63. točílọ, n. 1) das Dreheisen, Jan. (H.); — die Presse, Cig. (T.), DZ.; ( stsl.).
  64. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid ( Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
  65. 1. tòk, tǫ́ka, m. das Fließen, der Fluss, die Strömung, der Strom, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub.- M., Rez.- Kl., nk.; Megla gre okrog Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); morski t., die Meeresströmung, Cig. (T.), Jes.; galvanski t., der galvanische Strom, Sen. (Fiz.); krvni t., der Blutfluss, Mur.; — beli, črni t. (bolezen), weißer, schwarzer Fluss, Cig., Jan., C.
  66. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  67. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
  68. tōrkla, f. die Presse, Vrtov. (Vin.); — prim. it. torcolo, bav. torkel, f., C.
  69. tōrkula, f. die Ölpresse, Mik.; — prim. torkla.
  70. tǫ̑ta, adv. = todtam, hierhin, Rož.- Kres, KrGora, vzhŠt., ogr.- C.
  71. tǫ̑taj, adv. = tota, C., Guts. (Res.).
  72. 1. tǫ̑ti, pron. = ta, dieser, Št.- Cig., Mur., ogr.- C., Rož.- Kres, KrGora.
  73. tovȃrih, m. = tovariš, Guts. (Res.)- Mik.; (tovarh, Guts.).
  74. trácəlj, -clja, m. 1) die Tresse, die Borte, C.; — 2) der Halszapfen des Schweines, vzhŠt.- C.
  75. travojẹ̑dəc, -dca, m. der Grasfresser, Cig., Jan., Krelj.
  76. travojẹ́dən, -dna, adj. grasfressend, Cig., Jan.
  77. tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
  78. trdíka, f. = kostenika, pesika, das Beinholz, die Rainweide, C.; — neko jabolko, Mur., C., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — neka breskev, C.
  79. trẹščánja, f. = velika treska, C.
  80. trẹščíca, f. dem. treska; das Spänchen.
  81. trẹščína, f. = velika treska, C.
  82. trẹ́šniti, trẹ̑šnem, vb. pf., Preš., Štrek., pogl. treščiti, tres(k)niti.
  83. tretjı̑nik, m. = pomagač čredniku, (tretjinek) Cig., Gor.- Z., Burg. (Rok.), Kres.
  84. tretjíniti, -ı̑nim, vb. impf. 1) pasti tretjino krav, pomagač biti čredniku, Burg. (Rok.), Kres, Gor.; — 2) tretjo kop v vinogradu opravljati, vzhŠt.- C.
  85. trẹ́zvək, -zəvka, adj. = trezev, Rož.- Kres.
  86. trgúlja, f. die Roggentrespe (bromus secalinus), M., C.
  87. tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
  88. trǫ̑n, m. prestol, der Thron.
  89. 1. trǫ̑p, m. die einmalige Ladung der Weinpresse, der Presskuchen, C., M., Dol., BlKr.; koliko tropov si že naprešal? Dol.
  90. tropı̑nski, adj. Treber-, Trester-: tropinsko žganje.
  91. tropı̑nščnica, f. der Tresterwein, Mur.; — = tropinovec, der Tresterbrantwein, Mur.
  92. trǫ̑povica, f. der Tresterwein, V. ( Dol.)- Cig.
  93. trǫ́siti, -im, vb. impf. 1) streuen, ausstreuen; cvetje t.; gnoj t. po njivi; — denar t., Geld ausstreuen, verzetteln; — 2) = tresti, erschüttern, schütteln, Mur., vzhŠt., ogr.; — t. se, zittern, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., ogr.
  94. troščı̑nje, n. coll. die Treber ( z. B. von gepresstem Obst), C.
  95. 4. trot, m. der Kelterbaum, Guts.; — die Presse, C.; — prim. nem. Trotte = Kelter.
  96. trskà, f. = treska; 1) der Holzspan, der Lichtspan; — 2) der Stockfisch, Erj. (Ž.).
  97. trúskati, -am, vb. impf. poltern, Jarn.- C.; — krachen, Jan.; — mit Geräusch fressen: svinje želod truskajo, C.; — mit Geräusch schlagen, Jarn.; mit Geräusch zerbrechen, C.
  98. trúta, f. 1) = mora, der Alp, Z.; — na duri kravjega hleva se mora trutino znamenje narediti, da truta ne pride krav sesat, Kres; — 2) die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), vzhŠt.
  99. túka, f. tuko pasti, ein saures Gesicht machen, M.
  100. tūkan, m. der Tukan oder Pfefferfresser (rhamphastus toco), Erj. (Ž.).

   1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA