res (2.446-2.545)

2446. stolíčən, -čna, adj. Comitats-, Jan.; — Residenz-, SlN.- C.; — Kathedral-, Cv.
2447. stolováti, -ȗjem, vb. impf. residieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — seinen Hauptsitz haben: kraj, kjer stoluje okrajno sodišče, poglavarstvo, der Sitz des Bezirksgerichtes, der Bezirkshauptmannschaft, Levst. (Nauk), DZ.
2448. 1. stópa, f. 1) der Schritt, C.; — 2) die Fußstapfe, die Fußspur, Rez.- C., Valj. (Rad); stope v snegu, vzhŠt.; — 3) = črevelj (mera), C.; kamen je meril samo eno stopo na širokost, LjZv.; — 4) der Fuß in der Metrik, Cig., Cig. (T.); stope meriti, scandieren, Jan. (H.); — 5) obrestna s., der Zinsfuß, DZ.
2449. 2. stǫ́pica, f. dem. 2. stopa; 1) = možnar, der Mörser, Gor.; bes. ein hölzerner Mörser, Cig., C.; — 2) pl. stopice = male stope za čreslo, Lašče- Levst. (Rok.).
2450. 1. stopníca, f. die Stufe, die Staffel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. pred pragom, pred oltarjem, Kr.; prestolna s., die Thronstufe, Cig.; železna s. (na vozu), das Tritteisen, Cig.; stopiti na vrhnjo stopnico, Ravn.; — pl. stopnice, die Treppe, die Stiege, Mur., Cig., Jan., nk.; po stopnicah gori in doli, die Treppe auf und ab, Cig.; polžaste stopnice, die Wendeltreppe, Jan.
2451. storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
2452. strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
2453. straníca, f. 1) das Seitenbrett: beim Bienenstock, Levst. (Beč.), Polj.; bei der Weinpresse, Cig.; beim Sattel (der Sattelsteg), Cig.; beim Bettgestell; — 2) die Seitenwand, Cig. (T.), DZ.; stranice parnega kotla, die Wandungen des Dampfkessels, DZ.; — 3) der Quertram bei Zimmerleuten ( z. B. im Mühlenbau, der Leitquertram), V.-Cig.; — 4) stranice, die Seitenbäume des Webstuhles, M., C.; — 5) der Seitentheil des Schlittens, Ravn.- Valj. (Rad); — die Schlittenkufe, C.; — 6) das Deichselblech, Cig.; — 7) die Seitenwurzel; srčna korenina ima več stranic, Jarn. (Sadj.): — 8) die Seitenlappen im Schuh, das Facierleder, Cig., C., M.; — 9) die Querflöte, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 10) die Seitenfläche ( math.), Cig. (T.); — die Seite, Cel. (Geom.).
2454. strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.- Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
2455. strẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Schütze, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; strelci z "lokmi" (loki), Dalm.; majhni strelec David, Trub.; deželni strelci, die Landesschützen, Levst. (Nauk); strelci, Jäger (beim Militär), nk.; raztreseni strelci, die Plänkler, Jan. (H.); — 2) der Schützfisch (toxotes iaculator), Erj. (Z.).
2456. strẹ́ljanje, n. das Schießen; na s. iti, auf die Jagd gehen: Zdaj bom jaz na streljanje šel V zelene travnike, Npes.-K.; s. s puškami, das Gewehrfeuer, Cig.; s. v oddelkih, das Pelotonfeuer, raztreseno s., das Plänkeln, Jan. (H.); s. v tarčo, das Scheibenschießen, Cig., Jan., nk.; — tudi: strẹljȃnje.
2457. strẹ́šina, f. 1) der unterste Balken des Dachstuhles, die Mauerbank, Cig., M., Gor., Npes.- Kres; — 2) = strešje, Jan.
2458. strẹ̑šnik, m. 1) der Dachnagel, Cig., Jan.; — 2) der Dachziegel; — 3) der Dachschiefer, Erj. (Min.); — 4) die Dachschindel, C.; — 5) neki velik sveder, Dol.; — 6) eine Art Vogel, C. ( prim. strešnica 6)); — 7) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
2459. stŕhniti se, stȓhnem se, vb. pf. erschrecken, Respect bekommen, C.; = strsniti se, C.
2460. strícej, m. dem. stric, Rož.- Kres.
2461. strígalica, f. 1) navadna s., der gemeine Ohrwurm (forficula auricularia), Jan., Erj. (Ž.), Notr.- Levst. (Rok.); — 2) pl. strigalice, die Fresszunge der Insecten, Cig.
2462. strklȃsa, f. die Korntrespe (bromus secalinus), Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. stoklasa.
2463. strohljìv, -íva, adj. verweslich, Mur., Cig., Jan.; morsch, Mur., Guts. (Res.)- Mik.; strohljivo krono prejmejo, Schönl.; s strohljivimi plevami izboljšati prepusto zemljo, Pirc.
2464. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
2465. strǫ́siti, -im, vb. pf. = stresti, Mur.; ves hram se je strosil, vzhŠt.- Vest.
2466. strsljìv, -íva, adj. scheu, Z.; bescheiden, respectvoll, C.
2467. stŕsniti, -tȓsnem, vb. pf. 1) erschrecken, überraschen, C.; erschüttern, ogr.- M.; s. se, erschrecken, sich entsetzen, C., ogr.- M.; s. se česa, vor einer Sache erschrecken, C.; s. se koga, vor jemandem Respect bekommen, C.; — 2) zur Besinnung bringen, C.; s. se, zur Besinnung kommen, in sich eingehen, C.; — ( nam. vzt- ?).
2468. strúja, f. 1) = struga, der Flussarm, der Canal, Mur., Mik.; — 2) der Strom, die Strömung, h. t.- Cig. (T.); brza s., LjZv.; morska s., die Meeresströmung, Cig. (T.).
2469. strȗpnik, m. 1) die Giftblase, Cig.; — 2) (zob) s., der Giftzahn, Cig.; — 3) eine Heilpflanze (gegen Viehblähungen), Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
2470. strȗž, m. 1) = žužek, der Getreidewurm, der Kornwurm, C., Z.; — 2) pl. struži, das Geschabsel, M.; — treske pri tesanju, C.
2471. stružína, f. das Schabsel, Cig., Jan.; tudi pl. stružine, Valj. (Rad), Erj. (Min.); otresel se je leskovih stružin, DSv.; — der Hobelspan, Erj. (Torb.).
2472. stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
2473. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
2474. stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
2475. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
2476. suháča, f. ein mageres Weib, Mur., C.; — eine magere Kuh, C.
2477. suhȃł, -li, f. dürres Holz, ein abgedorrter Baum, Cig., Jan.
2478. suhovína, f. dürres Reisig: suhovine in kamenja navrhovatiti, Levst. (Zb. sp.).
2479. sulfāt, m. ein schwefelsaures Salz, das Sulphat: cinkov, kalcijev, železov s., Sen. (Fiz.).
2480. sulfīd, m. ein schwefeligsaures Salz, das Sulphid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
2481. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
2482. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
2483. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
2484. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
2485. sušmȃd, f. das Dürricht, Mur., Cig., Jan., C., Met.; dürres Reisig, Mik.; dürres Gestrüpp, C.
2486. sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.- Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.
2487. svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.- Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.
2488. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
2489. svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
2490. svetíca, f. 1) die Heilige, rok. iz 15. stol., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Heiligenpflanze, das Cypressenkraut (santolina), C.
2491. svẹtlẹ́ti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Dict., C.; Kaj na rokah, kaj na rokah Prstanci svetlijo? Npes.- Kres.
2492. svẹtlíkanje, n. das Schimmern, nk.; — s. morja, die Phosphorescenz des Meeres, Cig. (T.), Jan.
2493. svẹtlíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. schimmern, C., Žnid., nk.; ( min.), Cig. (T.); morje se svetlika, das Meer phosphoresciert, Cig. (T.), Jes.; — mej vrsticami se svetlika, es ist zwischen den Zeilen zu lesen, Levst. (Zb. sp.).
2494. svı̑la, f. 1) die Seide, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; svilo presti, Npes.-Vraz; kosmata s., die Flockseide, die Florettseide, Jan., Vrt.; — 2) = svilo, der Draht, C., Danj.- Mik.
2495. svı̑nščak, m. der Wirbelwind ("svinšek"), vzhŠt.- Kres.
2496. svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.
2497. svojeròč, adv. eigenhändig: s. je presajal cvetlice, Erj. (Izb. sp.); s. vreči koga iz izbe, Jurč.
2498. svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
2499. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
2500. ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.
2501. ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
2502. ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
2503. šę̑stkati, -am, vb. impf. 1) = šestiti, Mur., vzhŠt.; — 2) zu sechs Schlägen dreschen, M., C.; zu sechs Schlägen hämmern, M.
2504. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
2505. šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
2506. šilokljùn, -kljúna, m. šilokljuni, die Pfriemenschnäbel (subulirostres), Erj. (Ž.).
2507. šipráka, f. dürres Reisig, BlKr.; = suhe veje za natičje, BlKr.- Let.
2508. širokljùn, -kljúna, m. širokljuni, die Spaltschnäbler (fissirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
2509. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
2510. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
2511. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
2512. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
2513. škọ̑pnjak, m. = škopnik 2), Mur., Jarn.- Kres.
2514. škórčevka, f. das Weibchen des Stares, Jan.
2515. škórčji, adj. des Stares, Jan.; — prim. 1. škorec.
2516. škrábati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, schaben, nagen, Cig., Jan., Levst. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); miši škrabajo, Ljub.; s peresom š., Cig.; golob ne grize, ne škrablje, ogr.- Valj. (Rad); š. se po glavi, C.; — raspeln, V.-Cig.
2517. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje- Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
2518. škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
2519. šlẹ̑nji, adj. = poslednji, Rož.- Kres.
2520. šmȃrčica, f. sv. Martina dan, Jan., Rož.- Kres.
2521. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
2522. šnǫ̑pati, -am, vb. impf. = šnofati, Rož.- Kres.
2523. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
2524. štíriredi, num. = štirideset, (štirredi) Guts., (štiredi) Jan. (Slovn.), Rož.- Kres, Kor.
2525. štirivrstı̑čnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Kres.
2526. štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
2527. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2528. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
2529. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
2530. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
2531. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
2532. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.
2533. šušmȃd, f. dürres Gestrüppe, dürres Reisig, Fr.- C.; — pogl. sušmad.
2534. šuštráti, -ȃm, vb. impf. schleuderisch verrichten, fuchteln, Cig., Gor.; — leeres Zeug schwätzen, Polj.
2535. tabernákəlj, -klja, (-kəljna), m. presvetišče, das Tabernakel.
2536. taboríšče, n. 1) der Lagerplatz, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Heereslager, nk.; — 2) die Volksversammlungsstätte, C., Levst. (Nauk).
2537. tadlè, adv. = tam doli-le, Rož.- Kres, Npes.-Schein., KrGora.
2538. tajnopìs, -písa, m. die Geheimschrift ( z. B. die Chiffreschrift), Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
2539. tanīn, m. čreslovina, das Tannin.
2540. tȃntər, adv. iz: ta noter, Rož.- Kres.
2541. tantrẹ́, adv. iz: tam notre (notri), Rož.- Kres.
2542. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
2543. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
2544. tegȏtnica, f. eine Art Weinpresse, C.
2545. tẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Läufer, der Schnelläufer, Mur., Cig., Jan.; — 2) tekavci, die Laufvögel (cursores), Jan., Cig. (T.); — neke žuželke: die Läufer (cursoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).

   1.846 1.946 2.046 2.146 2.246 2.346 2.446 2.546 2.646 2.746  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani