Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

res (2.346-2.445)

síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
sı̑łnik, m. der Gewaltthäter, der Tyrann, Meg., Jarn., Mur., Cig., Trub., Vrt.; tirani ali silniki, Krelj, Dalm.; — der Erpresser, Dict., Mik., Cig.
sipòt, -óta, m. schweres Athmen, C.
2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
sítiti, sı̑tim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.
sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
skalína, f. das Felsstück, die Felsmasse, Jan.; gore in skaline so se razklale, Npr.- Kres.
skȃvəc, -vca, m. der Tresterwein, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — prim. ben.-it. vin scavèzzo = vin adacquato, Štrek. (Arch.).
skədə̀nj, -dnjà, m. die Scheune, die Scheuer; der Dreschboden, die Tenne, Mur., Cig.; — tudi: skə̀dənj, Štrek.; — prim. skegenj, škegen, stvn. scugin, scugina, Scheune, Mik. (Et.).
sklobuštráti, -ȃm, vb. pf. 1) verwirren; — 2) wirres Zeug zusammenreden.
skónəc, adv. 1) am Ende, gegen Ende, Mur., C.; s. njive, C.; s. steze, Npes.-Vraz; s. leta, am Jahresschluss, Z.; — s. 24ih ur je umrl (nach 24 Stunden), Goriš.- Levst. (Rok.); — 2) = po koncu, aufrecht, C.; — ( nam. vzkonec).
skórčevka, f. 1) das Weibchen des Stares, Jan.; — prim. 2. skorec.
skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
skŕhavəc, -vca, m. der Krüppel, Mariborska ok.- Kres.
slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
slamína, f. 1) das Strohwerk, C.; — 2) allerlei Stroh, besonders schlechteres Stroh ( z. B. zur Streu), vzhŠt., ogr.- C.
slaníca, f. 1) das Salzwasser, die Salzsole, Mur., Cig., Jan., DZ., Vrt., Jes.; samodelska s., künstliche Sole, Erj. (Min.); — 2) der Trog mit Salzwasser ( z. B. für Schafe), C.; — die Salzlecke (für das Wild): šel je po slanicah gledat v goro, Kres, Zv.; — 3) die Salzquelle, Jes.; — 4) das Salzkraut (salsola), Z.
slapǫ̑vje, n. 1) der Katarakt, Cig.; — 2) die Wasserflut, Mur., Cig.; die Meereswogen, Jan.
slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.- Kres).
slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
slı̑nar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).
slokáča, f. ein mageres Weib, C.
slokúta, f. ein magerer Mensch oder ein mageres Thier, Fr.- C.
slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
slovọ̑jemȃnje, n. das Abschiednehmen, M., Kres.
slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
služábnost, f. 1) die Dienstbarkeit, Guts. (Res.), Jurč.; — 2) = služnost, die Servitut, Jan.
slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
smólovəc, -vca, m. 1) der Harzbaum, Jan.; das Kienholz, C.; — 2) der Wacholderstrauch, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 3) das Pechöl, Jan.; das Theeröl, DZ.; — 4) der Feldwaldmeister (asperula arvensis), C.
smotláka, f. nichtsnutziges, wirres Zeug, C.; vsa ta smotlaka človeških postav, Dalm.; hudičeva smotlaka ali kramarija ("des Teufels Trödelmarkt"), Krelj; — das Ungeziefer, Dict., Hip. (Orb.); črvi in druga smotlaka, Trub. (Post.); — das Gesindel, (smet-) Cig.; — (psovka človeku): der Wicht, Notr.; (psovka ženski): die Hexe, Z.; — tudi: smǫ́tlaka.
smrtljìv, -íva, adj. = smrten, tödtlich: smrtljiva bolezen, Guts. (Res.).
smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. ( t. j. žalostno), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
snẹ̑d, -ı̑, f. die Fresserei ("kjer vse zapravijo in snedo"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
snẹ̑da, f. eine gefräßige Person, der Fresser, die Fresserin, Cig., Jan.; — der Näscher, V.-Cig.
snẹdalíšče, n. der Fresswinkel, Cig.
snẹ́dati, -am, vb. impf. ad snesti; 1) aufessen, aufzehren, Mur., Cig., Jan., Dalm.; durch Abfressen verwüsten: gosenice polje snedajo, Levst. (Nauk); — naschen, V.-Cig.; — s. koga, jemandes Vermögen aufzehren, Cig.; — 2) s. se, sich abgrämen, sich härmen, Cig.
snẹ̑denəc, -nca, m. der Essgierige, der Fressbauch, der Fresser, Cig., Kol., Polj.
snẹdljìv, -íva, adj. zerfressend: snedljiva rja, Slom.
snẹdúlja, f. snedena ženska, die Fresserin, Gor.
snubə̀c, -bcà, m. = snubač, Cig., Jan.; Ima zalega snubca, Npes.- Kres; tudi: snúbec.
sobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gierig fressen oder schnaufen, C., Z.; — 2) hastig sprechen, plappern, schwatzen, C., Z.; — morda nam. sopotati, prim. sopsti.
sǫ̑čje, n. dürres Reisig, Cig., Trub., Dalm., kajk.- Valj. (Rad).
2. sōda, f. kohlensaures Natron (Soda).
sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; ( phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.- Kres).
sołtáti, -ȃm, vb. impf. gierig, hastig fressen, Z., Burg. (Rok.); — pogl. sovtati, savtati.
somlatìč, -íča, m. der Mitdrescher, Cig.
somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
sovə̀n, adv. = vun, heraus, Rož.- Kres.
sovnẹ̀, adv. draußen, Rož.- Kres; (sovna) Npes.-Schein.
sovražljìv, -íva, adj. 1) feindselig, Cig., Jan., Mik.; sovrȃžljiv, Mur.; — 2) hassenswert, Cig.; — verhasst, Boh.; s. je pred Bogom greh, Guts. (Res.).
spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče- Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče- Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).
spomenjénje, n. die Erinnerung: bridko s. (-menenje) Guts. (Res.).
2. spórən, -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.- Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.- Kres; ( prim. soprn).
2. spórnost, f. die Abscheulichkeit, Mur., Cig.; tudi spornọ̑st: prikazujejo se mu grehi z veliko grozo in spornostjo ("spornustjo"), Guts. (Res.).
2. spǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen, zurechtweisen, C.; — Aufschluss geben, aufklären, C.; — erinnern, aufmerksam machen: s. na kaj, ogr.- C.; spotijo ga na nesrečnega Salomona, Npr.- Kres; — s. se, sich zurechtfinden, klug werden, vzhŠt.- C.; — s. se, sich erinnern: ne morem se spotiti, kdaj je to bilo, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzp-).
spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.
spoznávati, -am, vb. impf. ad spoznati; 1) erkennen; počasi s. resnico; — kennen lernen; prijatelje spoznavamo v nesreči; — erachten; za dobro s.; — 2) anerkennen; — 3) bekennen, Cig.; — prim. spoznati.
sprę́dati, -am, vb. impf. ad spresti; zusammenspinnen, Cig.
sprẹ̑dnjica, f. 1) die Vorgängerin, Cig., M.; — 2) die Vorsteherin, Guts., V.-Cig.; — 3) das vordere Pressbrett, Cig.; — 4) die Vorkammer, DZ.; — 5) die Vorsilbe, das Präfix ( gramm.), Cig., Jan.; — der Vordersatz, Jan.; — (največ "sprednica" pisano).
sprẹ̑mnica, f. 1) die Begleiterin, nk.; — 2) der Trabant ( astr.), C., Jes.; — 3) der Geleitbrief, das Begleitschreiben, Jan., DZ.; poštna s., die Postbegleitadresse, nk.
srága, f. 1) der Tropfen; ena sraga jutrove rose, Dalm.; deževne srage, die Regentropfen, Trub.; debele srage so padale, jvzhŠt.; sraga na juhi, das Fettauge, Cig., Litija- Štrek. (LjZv.); der Schweißtropfen, Št.- Mik.; srage, der Angstschweiß, V.-Cig.; smrtne srage, der Todesschweiß, Cig., Jan.; njegov pot pa je postal kakor krvave srage, Jap. (Sv. p.); — der Rest (einer Flüssigkeit), die Neige, Guts., Mur., Cig.; neko srago (vina) še imam, C.; — 2) der Schlagfluss, C.; od srage udarjen, Trub.; ( prim. kaplja).
srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
sȓd, f. = srd m., C., Guts. (Res.), Valj. (Rad); hudo srd ima na mene, Svet. (Rok.).
srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
srẹ̑dnjica, f. vsaka reč, ki je v sredi, Zilj., Jarn. (Rok.); der Mittelstrich, die Mittellinie, C.; — das mittlere Bodenbrett am Fasse, Cig., C.; — der Wulst am Dreschflegel, Cig.
srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
stȃnka, f. die Verspause, h. t.- Cig. (T.), Navr. ( Kres).
staríka, f. ein ältlicher Mensch (Mann oder Weib), Lašče- Levst. (Rok.); — ein alter Baum, Cig., C.; — ein alter Schuss an Gewächsen, Cig.; älteres Holz an Reben: letos trs iz starike mladike žene, C.
3. stéči, stéčem, vb. pf. 1) zu laufen anfangen; tat je stekel, der Dieb hat Reißaus genommen, Z.; na ono stran s., hinüberlaufen, Cig.; resnico reci, pa steci! Z.; — zibel rokodelstva je stekla na teh tleh, nk.; — 2) wüthend werden; pes je stekel; — 3) schwellend entstehen: velika bula mu steče, Jsvkr.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); debela bunka ji je stekla ("iztekla") na čelu, LjZv.; — ( nam. vzt-).
2. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; ( prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
stereotīpnica, f. 1) stereotipni presnetek, der Abklatsch, Cig. (T.); — 2) die Stereotypdruckerei, Jan. (H.).
stẹsnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stesniti; einengen, Cig.; — stesnjujoč, limitativ, Cig. (T.); stesnjujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
stı̑sk, m. das Gedränge (stisek, Mur., Danj.- Mik.); — die Compression, (-sek) Cig.
stı̑ska, f. 1) das Gedränge, Mur., Jan.; velika s. je bila v cerkvi, Št.; — 2) die Bedrängnis, die Drangsal; v stiski biti, in der Klemme sein; v stiskah in težavah; — 3) der Nothstall für unbändige Pferde, V.-Cig.; — 4) die Presse, C.; — 5) die Einklemmung, Cig.
stiskȃj, m. die Pressladung, DZ.
stiskáłən, -łna, adj. zum Pressen, Quetschen dienend: stiskȃłnọ železo, das Quetscheisen, Cig.
stiskȃłnica, f. 1) die Presse, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; ročna s., die Handpresse, Cig.; — 2) die Zwinge, Por.
stiskȃłnik, m. der Pressbaum, C.
stiskálọ, n. die Pressmaschine, Mur.; — die Klemme, Mur.; — der Compressionsapparat ( phys.), Cig. (T.).
stískanje, n. 1) das Zusammendrücken, das Drücken; s. rok, das Händedrücken, Cig.; — das Pressen; — s. srca, die Beklemmung des Herzens, Cig.; — 2) das Geizen, die Knauserei; — 3) das Bedrücken; mene tvoje stiskanje ni podrlo, Valj. (Rad); — tudi: stiskȃnje, Valj. (Rad).
stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
stiskȃvəc, -vca, m. 1) der Presser, Cig.; — 2) der Bedrücker, Mur., Cig., Jan., Trav.- Valj. (Rad); — 3) der Knauser, der Knicker; (tudi: stískavəc).
stiskȃvka, f. 1) die Presserin, Cig.; — 2) die Knauserin; (tudi: stískavka).
stı̑slja, f. = stiskalnica, die Presse, M.
stisljìv, -íva, adj. 1) filzig, geizig, Cig., C.; — 2) = stisen, zusammendrückbar, compressibel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
stísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren ( phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen ( n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen ( mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).
stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
stǫ́klasa, f. die Trespe (bromus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — (tudi: steklasa, Mur., Notr.).
stȏlej, m. dem. stol; das Stühlchen, Jarn., Rož.- Kres.
stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.- C.
stolíca, f. eine vierfüßige, bewegliche Bank ohne Lehne; na stolici stoji čeber, škaf; — die Zimmermannsbank, V.-Cig.; na stolicah hlode tešejo, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — die Schnitzbank, C.; — ein langer Kirchen- oder Schulstuhl, ogr.- C., Rez.- Baud.; — die Lehrkanzel, der Katheder, Cig., Jan., C.; — der Thron, ogr.- C.; s. sv. Petra, C.; — der Hauptsitz, Jan.; die Residenz, Mur.- Cig.; — das Comitat, die Gespanschaft, ogr.- Mur., C.; Turoška s., Zora; Železna s., ogr.- C.
stolìč, -íča, m. dem. stol; das Stühlchen, M., Rož.- Kres.

1.846 1.946 2.046 2.146 2.246 2.346 2.446 2.546 2.646 2.746

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA