res (1.901-2.000)

1901. pę̑č, -ı̑, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.- Mik., Fr.- C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.- C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.- C.; prim. 1. peča 2).
1902. pečatílọ, n. die Siegelpresse, Jan.
1903. pečȃtnica, f. 1) die Siegelpresse, Cig.; — 2) die Bulle, Let., ZgD.
1904. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
1905. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
1906. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
1907. pepelík, m. unreines kohlensaures Kali, die Pottasche, Cig., Jan., Levst. (Nauk).
1908. 2. pér, m. = neresec, C., Pjk. (Črt.); — prim. nem. Sau"bär".
1909. pę́rce, n. dem. pero = peresce; das Blättchen; roža s sto perci, Dict.; — tudi: percè, Valj. (Rad).
1910. pérən, -rna, adj. 1) = peresen, Feder-, Cig., Jan., C.; — 2) voll Federn, C.
1911. pȇrman, m. = mrjasec, neresec, C., Pjk. (Črt.); — prim. 2. per.
1912. perọ̑, -ę̑sa ( tudi: pérọ, -ra), n. 1) die Feder; gosja peresa; pero urezati (za pisanje), die Feder schneiden; p. za klobukom nositi, eine Hutfeder tragen; — jekleno p., die Stahlfeder; — 2) die Spannfeder (in der Uhr, im Schloss u. dgl.); — 3) die Klinge einer Säge, Cig., C.; — 4) der Schlüsselbart, Cig., M., Svet. (Rok.), Savinska dol.; — svedrovo pero, die Bohrerspitze, Cig.; — 5) pl. pera, die Radspeichen, Blc.-C.; — 6) rdeče morsko p., die rothe Seefeder (pennatula rubra), Erj. (Ž.); — 7) das Pflanzenblatt; zeleno pero; Vidino p., der Beifuß (artemisia), Pjk. (Črt.).
1913. perorẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Federschneider, Erj. (Izb. sp.); — 2) = peresnik, das Federmesser, Mur., Jan.
1914. perotnják, m. = peresnica, der Federköcher, C.
1915. peršūt, m. geselchtes Schweinefleisch, Prim., Kras; — prim. it. presciutto, der Schinken.
1916. perúhati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen: gosak je s perotmi po klasju peruhal, vzhŠt.- Kres.
1917. pəslȃjnar, -rja, m. = pesjan, der Cannibale, der Menschenfresser (in der Volkssage), Cig., Jan., Vrt., LjZv.
1918. pəslȃjnarica, f. die Menschenfresserin (in der Volkssage), Cig.
1919. pəsoglȃvəc, -vca, m. = pesjan, ein Ungeheuer mit einem Hundskopfe, der Menschenfresser, Cig., Jan., Npes.- M., Pjk. (Črt. 160.), Npr.-Krek.
1920. pəsoglȃvka, f. pesoglava divjakinja, die Menschenfresserin, Cig.
1921. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
1922. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
1923. 2. petíca, f. 1) die Fünf, Jan. (H.), nk.; — die Quinte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das ehemalige Fünfgroschen- oder Fünfzehnkreuzerstück; stara petica, stara resnica, Slom.- C.; šmarijne petice, Jurč.
1924. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
1925. píčica, f. dem. pika; das Pünktchen, das Tüpfelchen; pičice delati, tüpfeln, Cig.; do pičice, bis zum letzten Tüpfelchen = vollständig; vse je do pičice res; vse se je do pičice izpolnilo.
1926. pikapoka, pikapok, interj. Nachahmung des Schalles beim Dreschen.
1927. pilākar, -rja, m. = skopuh, ( prim. it. pillachera, der Ziegenkoth, fig. der Ziegenkothfresser, der Knicker), Tolm.- Erj. (Torb.).
1928. pı̑lej, m. der Feiler, Jarn.; = puškar, Rož.- Kres.
1929. pisáriti, -ȃrim, vb. impf. Schreibergeschäfte verrichten, Schreiber sein, Mur., C.; oft schreiben, Z.; pisariti si, sie stehen in Correspondenz, Cig.; pisari mu, pa nič ne pomaga, jvzhŠt.; — Schriftstellern, scribeln, Cig., Jan., C., Preš., nk.
1930. písən, -sna, adj. Schreibe-, Cig., Jan., M.; pı̑sna peresa, die Schreibfedern, Ravn. (Abc.); pisna pomota, der Schreibfehler, Cig., Jan.; pisna umetnost, die Schreibekunst, Cig. (T.); — Schrift-: pisni jezik, die Schriftsprache, SlN.; pisna slovenščina, Cv.
1931. pı̑skał, f. = piščal, Rož.- Kres.
1932. písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.).
1933. pištǫ̑la, f. samokres, die Pistole.
1934. pı̑t, -ı̑, f. das Getränk, der Trunk, Cig., Jan., Valj. (Rad); Njegova pit je bila Oj rana rosica, Npes.- Kres.
1935. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
1936. pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
1937. plahtáti, -ȃm, vb. impf. die Flügel während des Fliegens, die Hände während des Gehens schwingen, C.; jadra plahtajo, die Segel flattern, Z.; Kaj na glavi, kaj na glavi? Panteljci (= trakovi) plahtajo, Npes.- Kres; — lodern, flackern, C.; ogenj, plamen plahta, Z., C.
1938. plámnast, adj. Flammen-, flammig: plamnast meč, plamnaste temnice, Guts. (Res.); pogl. plamenast.
1939. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
1940. plaščàt, -áta, adj. = ploščat, platt, flach, Mur.; p. kakor treska, Glas.
1941. plateníca, f. 1) odžagano drevo, iz katerega deske žagajo, der Sägeblock, (tudi: platanica), zapŠt.; — 2) = breskva, ki se da razklati, kalanka, krojenica, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) ein Leinwandstück, Mur.
1942. plátnọ, n. 1) die Leinwand; presno p., rohe, ungebleichte Leinwand, Cig., Dol.; hodno, ohlančno, pražnje p., grobe, mittelfeine, feine Leinwand; domače p., die Hausleinwand; kupljeno p., die Fabriksleinwand; povoščeno p., die Wachsleinwand, Cig., Jan.; tiskano p., die Druckleinwand, C.; — 2) der Sieb- o. Reiterboden, C.; — 3) = list, das Sägeblatt, C.
1943. pláza, f. 1) der Streifen, Jan.; bes. der Streifen auf der Stirne eines Thieres, Z.; — 2) svoje ime kobili, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) = plaz 3), oplaz, Blc.-C.
1944. plésna, f. 1) die Sohle des Fußes, Levst. (Zb. sp.), Vrt.; ( stsl.); — 2) die Ferse des Pressbodenstückes, C.; — 3) das Lagerholz (in Weinkellern), C.
1945. plę̑sni, f. pl. das Pressgesims, Mur.; — prim. plest 2), plesna.
1946. plę̑st, -ı̑, f. 1) das Geflecht, Št.- Z.; — 2) die Einfassung der Weinpresse; tudi: pl. plesti, das Weinpresskufengesims, C.
1947. plẹ̑zavəc, -vca, m. 1) der Kletterer, Cig., Jan.; — 2) plezavci, Klettervögel (scansores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); plezavec, der Baumläufer (certhia), Jan., Frey. (F.); mali p. = plezar, der "Klener", Levst. (Nauk).
1948. 2. plı̑n, m. das Gas, Jan., Cig. (T.), nk.; pokalni p., das Knallgas, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); treskalni p., schlagende Wetter, Sen. (Fiz.); — češ.
1949. plívək, -vka, adj. 1) kraftlos, schal (vom Geschmack), Z., Gor., Ljub.; — plivko mi je, es ist mir wabbelig (brecherlich), Z.; — 2) weich, schmierig (von Speck, Fett, Honig u. dgl.), C., Št.; — mostig: sadje je plivko, kadar je zelo zrelo, vzhŠt.; grozdje je plivko, kadar je njega sok zelo sladak in tako rekoč masten, Kres, Št.
1950. plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
1951. plóšič, m. dem. ploh; ein kleiner, flacher Block, Cig.; das Pressbrett, V.-Cig.
1952. plóvəc, -vca, m. 1) der Schiffer, Habd.- Mik., Cig. (T.), DZ.; — 2) plovci, die Schwimmvögel (natatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Bimsstein, Jan., Erj. (Min.).
1953. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
1954. pnevmātičən, -čna, adj. k pnevmatiki spadajoč, pneumatisch: pnevmatično kresilo, pneumatisches Feuerzeug, Cig. (T.).
1955. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
1956. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Maribor- Kres; — die Desertion, DZ.
1957. pobòj, -bója, m. 1) die Schlägerei; v pobojih, Ravn.- Valj. (Rad); bil je spet p. to noč, jvzhŠt.; iz tega je bil neko nedeljo strašan poboj, Navr. ( Vod. sp.); — die Schlacht, Jan.; hud poboj med dvema armadama, Cig.; užugal je njegove vojske v nekoliko pobojih, Ravn.; — 2) der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., M.; bratovski p., Jsvkr.; die Niederlage (eines Heeres), Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dalm., Kast.
1958. pobȗda, f. die Anregung, der Impuls, Cig. (T.); p. čutov, der Sinnenreiz, Cig. (T.); neprestana p. občutil, Erj. (Som.).
1959. pocẹ̑dək, -dka, m. 1) kar se pocedi: der Rest einer Flüssigkeit, Z.; — 2) pl. pocedki, der Abguss, vzhŠt.- C.
1960. pocepətáti, -etȃm, (-ę́čem), vb. pf. 1) niederstampfen, zusammentreten: razbojnika p., Guts. (Res.); grozde p., Danj. (Posv. p.); — 2) ein wenig stampfen.
1961. počę̑pnik, m. ein niederes Brot, Z.
1962. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
1963. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
1964. podę̑žəc, -žca, m. der Pressboden, der Kelterboden, Mur.
1965. podhrı̑bski, adj. unter dem Berge gelegen: p. kosovi močvirski, die Ränder des Moores, Levst. (Močv.).
1966. podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
1967. podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.- Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.
1968. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
1969. podkurjȃva, f. das Unterheizen, C.; treske za podkurjavo, Vrt.; nabrati hoste za podkurjavo, Zv.; — das Unterheizmaterial, C.
1970. pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), Celovška ok.
1971. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
1972. pǫ́dnica, f. das Bodenbrett; bes. eine dicke Bohle ( z. B. für den Dreschboden), Z., BlKr.; — das untere Brett eines Bienenstockes, Levst. (Rok.).
1973. podǫ́bən, -bna, adj. 1) ähnlich; podobna sta si, da bi lehko enega skril, a drugega pokazal, Podkrnci- Erj. (Torb.); nikomur p., unförmlich; to ni ničemur podobno, das hat kein Gesicht, es hat weder Hand noch Fuß; = ni nikamor podobno, C.; zdaj je vsaj čemu podobno, jetzt hat es doch eine Gestalt, Cig.; resnici p., wahrscheinlich, Cig., nk.; podobno je, es hat den Anschein, Cig., Notr., M.; podobno je, da bi bil on to storil, M.; — podobne spojine, homologe Verbindungen ( chem.); podobno ležeče strani, homologe Seiten ( math.), Cig. (T.); — 2) fähig: p. za kaj: ona še za to ni podobna, Fr.- C.; p. si, da bi kaj tacega storil, jvzhŠt.; — 3) = spodoben, geziemend, C.
1974. podółžən, -žna, adj. 1) Längen-, longitudinal, Jan., Cig. (T.); podȏłžna dolina, das Längenthal, Cig., Jan., Cig. (T.); = podolžni dol, Jes.; podolžni lom, der Längenbruch ( min.), Cig. (T.); podolžna podloga, die Langschwelle, Cig. (T.); podolžna ploskev, die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); podolžna vrsta ( n. pr. opek), die Läuferschicht, Cig. (T.); podolžni presek, das Längenprofil, DZ.; — 2) länglich, C.
1975. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan- Erj. (Torb.).
1976. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
1977. podrǫ̑čje, n. der Wirkungskreis, das Ressort, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; državno p., das Staatsgebiet, Cig. (T.); p. katerega jezika, ein Sprachgebiet, Cig. (T.).
1978. podrúčiti, -drȗčim, vb. pf. quetschen, pressen, C.
1979. podŕzati, -dȓzam, vb. pf. 1) zusammenscharren, abschaben, Cig., M.; p. jestvino od vseh krajev na kup, Zora; — 2) travo p., das Gras abfressen, Cig.; — 3) ein wenig scharren: p. z grebljo, Gor.
1980. podsàd, -sáda, m. 1) = nasad, zum Dreschen ausgelegte Garben, C.; — 2) = leglo, das Geheck, die Hecke, Cig.; — 3) = podsed 2), der Erdfall, Jan. (H.).
1981. podsnǫ̑vje, n. der Grund, die Grundlage, C.; Od groma se stresuje Vse podsnovje vodnih rid, Čb.- Valj. (Rad).
1982. podstȃvək, -vka, m. etwas, was man unter ein anderes Ding setzt, der Untersatz; der Untersatz am Bienenstock, C.; — das unter den Zapfen eines Fasses gestellte Gefäß, das Zapfenfass, Cig.; — die Unterschale, DZ.; — das Gestell, Cig., Jan., C.; — der Säulenstuhl, der Sockel, Cig. (T.).
1983. podškȃfnjak, m. ein niederes Schaff, Valj. (Rad).
1984. podvàł, -vála, m. der zum Tragen bestimmte Balken, Ravn.- M.; — das Polsterholz, Hip. (Orb.); die Tragschwelle, Bes.; tram leži na podvalih, vzhŠt.- C.; podvali, die Tragbalken der Weinpresse, vzhŠt.- C.; — hiša nima trdnega podvala, das Haus hat keinen festen Grund, Cig.; — die Grundlage, UčT.; — tudi: pódvał, C.
1985. poedínka, f. die einzelne Person weiblichen Geschlechtes, nk.; die einzelne Sache (res singularis), das Individuum, Cig. (T.).
1986. 2. pogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad pogniti; = pripogibati: drevje se jima je na stran pogibalo, Npr.- Kres.
1987. pogíniti, -gı̑nem, vb. pf. zugrunde gehen, umkommen; v vojski, od žeje p.; (tudi o neživih stvareh) verderben: krompir pogine, Mariborska ok.- Kres.
1988. pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.- Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)- M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.
1989. pognetę́nəc, -nca, m. das vom Teigreste gemachte Brot, Z.
1990. pogonobljénje, n. = pogubljenje, die Vernichtung: gnusoba pogonobljenja, Guts. (Res.).
1991. pohȃmati, -am, vb. pf. aufessen, wegfressen (v otročjem govoru), C., Z.
1992. pohlastáti, -ȃm, vb. pf. gierig aufessen oder auffressen, Mur., Cig., Jan., C.
1993. pohromíti, -ím, vb. pf. bresthaft machen, lähmen, verstümmeln, Cig. (T.), C.; otrok pohromljen na rokah in nogah, Cv.; konja z ježo p., Cig.
1994. pohrústati, -am, vb. pf. hrustaje pojesti, knorpelnd verzehren oder auffressen; levi človeka pohrustajo, C.
1995. pohudobíti, -ím, vb. pf. böse, schlecht machen, M.; pohudobljen, Guts. (Res.); p. se, böse, schlecht werden, Zora; ausarten, Jan.
1996. pojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) aufessen, verzehren; vse do zadnje mrvice p.; auffressen (o živalih); krava je že pojedla, kar sem ji bil vrgel; — aufzehren, verbrauchen (von Esswaren); ves krompir smo že pojedli; — 2) p. se, sich abkümmern, sich abhärmen: p. se od skrbi, C.
1997. pokleceváti, -ȗjem, vb. impf. = poklekovati, wiederholt auf die Knie fallen, Dict., C., Trub., Dalm., Kast., Guts. (Res.)- Mik.
1998. pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.
1999. póljski, adj. Feld-; poljsko orodje, das Ackergeräth; poljski čuvaj, der Feldhüter, Cig., nk.; poljski kmet, der Bauer der Ebene, Kres.
2000. poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.- C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.- Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).

   1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani