Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

res (1.646-1.745)

najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.
nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
naklàd, -kláda, m. 1) das Darauflegen: cepiti v n., in der Art pfropfen, dass man das Pfropfreis mit schiefem Schnitt auf den Wildling legt, M., C.; = z nakladom cepiti, Pirc; — die Befrachtung, die Beladung, Cig.; — 2) die Ladung, die Fracht, Cig., Jan.; presežni n., die Ueberfracht, Cig., Jan.; — 3) = naklada 3), die Auflage, der Aufschlag, Cig.; vinski n.
nalȃgati, -am, vb. impf. ad naložiti; auflegen, aufladen; seno, drva (na voz) n.; — auferlegen; dolžnosti komu n.; — anlegen: denar na obresti n., (po nem.).
náloka, f. v mlinu oni klini na preslici, za katere se palci notranjega kolesa love, da tako sučejo kamen, Kr.- Valj. (Rad), Ig, Laško ( Št.); (= náloki, m. pl., Poh.); — prim. laloka 3).
naložíti, -ím, vb. pf. 1) auflegen, aufladen; n. blaga na voz, na ladijo; n. si drv na roke; n. drv v peč, die gehörige Menge Holz in den Ofen legen; — n. jih komu, Schläge ertheilen; — auferlegen; n. dolžnost, pokoro, kazen; n. občanom plačilo, Levst. (Nauk); — preveč je naložil, = er hat sich betrunken; — voll packen, beladen; n. voz; n. peč, mit Heizmaterial füllen; — 2) anlegen: n. denar na obresti (po nem.).
namẹ̑na, f. die Absicht, Guts., Jarn., Mur.; z dobro nameno kaj opraviti, Guts. (Res.); die Bestimmung, Cig. (T.); das Ziel, Mik.
namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.- Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
namèr, -mę́ra, m. 1) das Anschlagen (eines Gewehres), das Zielen, Cig.; — 2) die Richtung, Cig.
namẹstílọ, n. der Ersatz, Cig., Jan.; kresilo s kremenom in gobo vred bilo je živega (božjega ali svetega) ognja namestilo, Navr. (Let.).
namlátiti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausdreschen; n. deset vaganov pšenice; — 2) n. koga, durchprügeln.
namŕdniti se, -mȓdnem se, vb. pf. den Mund verziehen, ein saures Gesicht machen; — n. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden.
nȃnga, f. der Rest einer Flüssigkeit in einem Gefäße, die Neige, Mur., Vrtov. (Vin.); — der letzte, schlechte Brantwein, der Nachbrantwein, Cig.; — iz nem. "Neige".
napádən, -dna, adj. angreifend, aggressiv, offensiv, Cig., Jan.; Angriffs-: napȃdnọ orožje, napadna vojska, napadni boj, Cig.; Ausfalls-: napadni nastop, Telov.
napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
napìs, -písa, m. die Aufschrift, Mur., Cig., Jan., nk.; die Inschrift, Cig., Jan., nk.; das Epigramm, Cig., Jan.; — = nadpis, die Adresse, Cig., C.
naplȃča, f. = plačilo, die Belohnung, Guts. (Res.).
napọ̑vẹd, f. 1) die Ansage, die Ankündigung; — die Vorbedeutung, Cig.; Strune počijo mu tri: "Napoved", djali so na glas, Kres; — 2) die Fassion, Jan. (H.).
naprẹdnják, m. der Fortschrittsmann, der Fortschrittler, der Progressist, Jan., nk.
naprẹdováłən, -łna, adj. fortschreitend, progressiv, Fortschritts-, Cig., Jan., nk.
naprę́šati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge auspressen; veliko mošta n.
narásəc, -sca, m. = merjasec, neresec, Mik., Navr. (Let.), Zora, nárasəc, Levst. (Rok.).
naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.
nárek, m. die Todtenklage, Kres, ogr.- C.
národovski, adj. = narodski, Völker-: narodovsko preseljevanje, die Völkerwanderung, LjZv.
národski, adj. Völker-: narodsko preseljevanje, die Völkerwanderung, Cv.
nasàd, -sáda, m. 1) die Anpflanzung; z. B. das Setzen von Knollenfrüchten, C.; — das Angepflanzte; vrtni nasadi, die Gartenanlagen, nk.; — 2) die zum Dreschen bestimmte Garbenschichte, die Dreschlage; n. obračati za mlatiči, Ravn. (Abc.); — 3) die Schichte ( min.), Cig. (T.); vodni nasadi, die Wasserbildungen ( min.), Cig. (T.); die Ablagerungen, C.; iz mnozih pretenkih skladov ali nasadov je rakova skorja, Erj. (Izb. sp.); — 4) die geschichtete Haufwolke, die Schichtwolke, Cig. (T.); — 5) die zum Ausbrüten unterlegten Eier, C., Z.; — das Geheck (= piščeta enega gnezda), Cig.; — junge, in einen Teich gesetzte Fische, der Satz, die Setzlinge: ribji n., V.-Cig.; — 6) die Handhabe, das Heft, der Stiel, M.; držaj pri lopati, pri kosi, pri grabljah itd., C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 7) z nasadom cepiti, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, röhreln, pfeifen, V.-Cig.; — tudi: násad.
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
nasájati, -am, vb. impf. ad nasaditi; 1) ansetzen: kokoši n., da valijo; — 2) anpflanzen; — 3) snope n., Garben zum Dreschen zurecht legen; — 4) aufstecken: vrata, okna n.; sekire na toporišča n.; polne vile sena n., Ravn.; — 5) n. jih komu, jemanden prügeln: nasajala sta si jih, Ben.- Kl.; — 6) n. se nad kom, jemandem ungestüm drohen, ihm pochen, V.-Cig.
nasamúriti se, -ȗrim se, vb. pf. ein finsteres Gesicht machen: kaj si se nasamuril? Lašče- Erj. (Torb.); nasamurjeno gledati, finster blicken, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. češ. smouriti, umwölken, trüben, rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
naslẹ́dən, -dna, adj. consecutiv, resultierend, Jan. (H.); — Erb-, Jan. (H.).
naslẹ̑dje, n. die Nachfolge, Cig., DZ., Vrt.; n. v službi, Cig.; prestolno n., die Thronfolge, Cig. (T.); dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.).
nasomọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. pf. ein finsteres Gesicht machen, nasomorjen, verdrießlich, mit finsterem Gesicht, vzhŠt.- C.; — prim. nasamuriti se.
nástrk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), C., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. natresk, netresk.
naščúti, -ščújem, vb. pf. aufhetzen, C., Rož.- Kres.
natepávati, -am, vb. impf. 1) schlagen: lopatasto kolo parnika prične natepavati vodo, LjZv.; n. koga, prügeln, Dol.; — 2) n. se, tüchtig essen, gierig fressen.
natòk, -tǫ́ka, m. der Anlauf (des Wassers), Cig.; — der Zusammenfluss von Menschen, Jan. (H.); — der Zufluss, die Flut (des Meeres), Cig., Jes.; — tudi nátok, -tǫ́ka.
natrȏsək, -ska, m. = netresk, Rihenberk- Erj. (Torb.).
nátrst, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., Ljub.; (natrst, f.: n. je širila sočnato perje po goleh, LjZv.).
navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
nazádən, -dna, adj. rückgängig, krebsgängig, Mur.; regressiv, Cig. (T.).
nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
nazóbati se, -zǫ́bljem se, vb. pf. (an Beeren, Kirschen, Körnern) sich satt essen oder fressen, n. se jagod, črešenj, grozdja; kokoši so se zrnja, konji ovsa nazobali.
nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
nažrẹ́ti se, -žrèm se, vb. pf. sich satt fressen; n. se koga = naveličati se koga objedati ali obrekovati, Dol.
nedẹ̑ł, -dẹ́la, m. der Feiertag, Kor.- Cig., Jan., Mik., Rož.- Kres.
1. nedẹ́łən, -łna, adj. = prazničen, Rož.- Kres.
nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Krn- Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
nedokónčən, -čna, adj. unendlich: nedokončna dobrota, visokost, Guts. (Res.).
nẹ̑hče, pron. = nekdo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
nejẹščljìv, -íva, adj. nicht gerne fressend (o živini), vzhŠt.- C.
nejẹščljívost, f. der Mangel an Fresslust (o živini), vzhŠt.- C.
nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
nemę́rən, -rna, adj. unmäßig, Cig.; nemerno igranje, Guts. (Res.).
nemíčən, -čna, adj. uninteressant, Jan. (H.).
nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
nenavídən, -dna, adj. missgünstig, neidig, Mur., ogr.- Mik.; žena je bila nenavidna pastorki, kajk.- Valj. ( Kres).
nepámet, f. die Unvernunft, der Unverstand, Mur., Guts. (Res.), Valj. (Rad).
neporę́dnost, f. die Unordentlichkeit, Guts. (Res.); — die Ausgelassenheit, die Boshaftigkeit, Jan.
neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
nerẹščák, m. = neresec, Dol.- Mik.
nerósəc, -sca, m. = neresec, Prip.- Mik., Valj. (Rad), Zora.
neróstəc, -tca, m. = neresec, Prip.- Mik., C.
nesmŕtən, -tna, adj. unsterblich, Jan., nk.; nesmrtna resnica, Str.
nesnȃžnica, f. ein unreinliches, unsauberes Weib.
nespodǫ̑ba, f. 1) die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit, Cig., Trub., Dalm., Guts. (Res.), Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Missgestalt, das Zerrbild, Cig., Jan., Zora.
nẹ́šče, pron. = nehče, nekdo, C., Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
nezaȗpnica, f. das Misstrauensvotum, die Misstrauensadresse, nk.
nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.- C., Cirk.- Baud.; ("ncǫ́", Rož.- Kres).
nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
obȃłəc, -łca, m. geschwollenes, leicht abstreifbares Rebenauge, Cig., Hal.- C.
obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen ( fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen ( fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.
obgoljufáti, -ȃm, vb. pf. = ogoljufati, Trub.- M., Guts. (Res.).
obilják, m. = obilnjak, kresnik: obiljaki se za letino sekajo, es wetterleuchtet, C.
obilnják, m. = obiljak, kresnik: obilnjaki se sekajo, es wetterleuchtet, vzhŠt.- Kres III. 536.
obistiníti, -ím, vb. pf. = uresničiti, bewahrheiten, Cig. (T.), nk.
objẹ́danje, n. 1) das Abfressen; — 2) die Ehrabschneidung, Cig.
objẹ́dati, -am, vb. impf. ad objesti; 1) ringsherum abfressen; živina objeda mladje, Cig.; — 2) durch Abfressen schädigen; benagen, Cig.; — wundreiben: črevelj me objeda, C., Z.; — beschmausen, Cig.; o. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — 3) ausrichten, verleumden; — 4) o. se, sich abhärmen, Cig.; — 5) o. se, übermäßig fressen, ogr.- C.
objẹ̑dək, -dka, m. das rings Abgefressene oder Abgenagte, C.; der Birn- oder Apfelbutzen, Gor.; — objedki, die Viehfutterüberreste, GBrda.
objẹ̑dnica, f. eine Krankheit infolge übermäßigen Fressens, die Fresswehe (bei den Pferden), Cig.
objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)- Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.
objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.
oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
oblẹ̑tnica, f. der Jahrestag, die Jahresfeier, das Anniversarium; o. poroke, smrti, ustanove itd.
obljúbljenje, n. = obljuba, das Versprechen, Guts. (Res.).
obmọ̑rje, n. das Meeresgebiet, Jan., h. t.- Cig. (T.).

1.146 1.246 1.346 1.446 1.546 1.646 1.746 1.846 1.946 2.046

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA