res (1.546-1.645)

1546. minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.
1547. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
1548. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
1549. miríka, f. = vresa, das Heidekraut (erica), Dalm.
1550. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
1551. mláčenje, n. das Dreschen.
1552. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
1553. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
1554. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
1555. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
1556. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
1557. mlȃtba, f. das Dreschen, C.
1558. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.
1559. mlȃtčinja, f. die Drescherin, C.
1560. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
1561. mlatíca, f. die Drescherin, M., C.
1562. mlatìč, -tíča, m. der Drescher.
1563. mlatíčevka, f. die Drescherin, Polj.
1564. mlatı̑čna, f. die Drescherin, C.
1565. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
1566. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
1567. mlatílọ, n. das Dreschwerkzeug: der Dreschflegel, Cig.; = mlatilnica, Cig., Jan., Cig. (T.).
1568. mlatı̑ški, adj. Drescher-.
1569. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
1570. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
1571. mlatı̑vəc, -vca, m. der Drescher, Cig., Jan.
1572. mlatnína, f. der Drescherlohn, Cig., Jan., C.
1573. mlȃtnja, f. das Dreschen, Cig.
1574. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
1575. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
1576. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
1577. modę̑tnjak, m. das Bruchband, Jarn.- Kres (III. 476.).
1578. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
1579. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.- Kres.
1580. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
1581. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
1582. mǫ́jstrinja, f. die Meisterin, Cig., Jan., Rož.- Kres.
1583. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
1584. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
1585. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
1586. molı̑vəc, -vca, m. der Beter, der Anbeter, Cig., Jan.; resnični molivci, Trub.; moji molivci, Dalm.
1587. mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
1588. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
1589. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
1590. mǫ̑vžar, -rja, m. = možnar, der Mörser, Jan., Rož.- Kres.
1591. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
1592. možatíca, f. ein mannbares Weib, Guts.
1593. mǫ̑žej, m. = možek, Jan., Mik., Rož.- Kres.
1594. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
1595. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
1596. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
1597. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
1598. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
1599. mrčesojẹ̑dəc, -dca, m. der Ungezieferfresser (ptič), C.
1600. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
1601. mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
1602. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
1603. mȓharica, f. die Aasfresserin, Cig.; — die Aasfliege, Z.
1604. mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
1605. mrhojẹ̑dəc, -dca, m. der Aasfresser, Jan.
1606. mrhojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig., Jan.; mrhojẹ̑dna ptica, der Aasvogel, Cig.; mrhojedna muha, die Aasfliege, Jan.
1607. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
1608. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
1609. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
1610. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
1611. mrstíti se, -ím se, vb. impf. = mrestiti se, C.
1612. mrščálica, f. der Schüttelfrost: neka m. jih strese, Nov.
1613. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
1614. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
1615. mrtvę́čji, adj. = mrtvaški, Mur.; mrtvečja (-ča) kri, Guts. (Res.).
1616. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
1617. mȓzlica, f. das Fieber, bes. das Wechselfieber; m. me trese, ich habe das Fieber; — lačna m., das Fressfieber, Cig.
1618. mȗdra, f. eine verwachsene Stelle im Weingarten, Pozruk ( Št.)- Kres.
1619. múlast, adj. 1) ohne Hörner, Cig., C., Mik., Dol., Notr.; m. kozel, vol, Dict.; ovčica mulasta, Npes.- Kres; — 2) bartlos, Mur.; — grannenlos, Cig.; — prim. kor.-nem. mullet, abgestumpft, hörnerlos.
1620. mȗrčək, -čka, m. 1) dem. mur; der Ohrring der Männer mit einem Mohrenkopf, Kr.; — 2) Name eines schwarzen Thieres; — die Feldgrille, Cig., Jan., Mik.
1621. mȗri, -ija, m. = murin: čuri (šuri) muri, pridi ven! i. t. d. tako otroci murina vabijo iz luknje, Z.; (v kletvici:) da bi te muri popil! Cig., Nov.; — muri, schwarzer Ochs, Jarn.; hejc muri! Poh.- Kres; menda nam. murej.
1622. 2. múta, f. 1) die Maut, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 2) die Müllergebür, Jan., Bes.; — prim. stvn. mūta, Maut.
1623. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
1624. mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.- C., Čres- Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).
1625. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
1626. nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
1627. nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).
1628. nabòj, -bója, m. 1) das Angeschlagene, der Beschlag, Cig.; — die Plackarbeit (placage, arch.), h. t.- Cig. (T.); — 2) der Böttchertriebel, C.; — 3) die Ladung ( z. B. eines Gewehres), die Patrone, Cig., C., DZ., nk., BlKr.; z dvojnim nabojem, doppelt geladen, Cig.; — 4) eine Wand von angestampfter Erde, C., Z.; — tudi: náboj, Valj. (Rad).
1629. načr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Skizze, der Entwurf, der Plan, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. osnovati, skizzieren, Cig. (T.); n. preseka, der Querriss, Cig. (T.); — po rus.
1630. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
1631. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
1632. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
1633. nadlǫ́žnost, f. die Mühseligkeit, das Elend; — die Bresthaftigkeit.
1634. nadmọ̑rski, adj. über die Meeresfläche erhaben: nadmorska visokost, = absolutna v., die Meereshöhe, die absolute Höhe, Jes.
1635. nadomẹ́stən, -tna, adj. 1) Ersatz-, nk.; nadomẹ̑stna reserva, die Ersatzreserve, DZ.; — 2) ersetzbar, Cig.; nadomestne stvari, vertretbare Sachen, DZ.
1636. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
1637. nadpísanəc, -nca, m. der Adressat, Cig.
1638. nadpísanka, f. die Adressatin, Jan. (H.).
1639. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
1640. nadpísən, -sna, adj. Adress-: nadpisna stran pisma, die Adressseite, DZ.
1641. nadpı̑snik, m. der Adressat, DZ.
1642. nagnjáviti, -im, vb. pf. anschoppen, Cig.; n. si kaj v žepe, M.; n. se, sich überessen, Cig.
1643. nagornják, m. = nagornik, Mik., Danj.- Valj. (Rad); tudi: nágornjak, vzhŠt.- Kres.
1644. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
1645. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).

   1.046 1.146 1.246 1.346 1.446 1.546 1.646 1.746 1.846 1.946  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani