Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

res (1.501-1.600)

  1. máj, m. 1) der Monat Mai; — 2) obeljeno drevo (smreka), ki se postavlja največ o kresu in o sv. telesu, der Maibaum, Cig., M., Tolm., Gor., Notr.; nosili so maje, Dalm.; — prim. bav. mai, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  2. majdalę̑nka, f. breskva, ki zori o sv. Majdaleni, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Zora.
  3. mȃlanka, f. neka breskva z gladko kožo, Št.
  4. mȃłəc, -łca, m. = sadra; 1) der Gips, DZ., Erj. (Min.), Gor., (mavec) Mur., Cig., Jan.; z malcem potresti, gipsen, Cig.; — 2) = belilo, die Tünche (mavec), Mur.
  5. malínov, adj. 1) Himbeer-; m. grm, der Himbeerstrauch; m. sok, der Himbeersaft; m. kis, der Himbeeressig, Cig.; — 2) malinovo drevo, der Maulbeerbaum, ogr.- M.
  6. mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.- Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.- Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! ( iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.- Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.- Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
  7. márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
  8. mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
  9. máslọ, n. 1) zerlassene Butter, das Rindschmalz, — presno, opresno m., die Butter, Cig., Vrt., Levst. (Nauk); = surovo m., Bled, Rib.- Cig., Jan.; — ušesno m., das Ohrenschmalz, Cig., Erj. (Ž.); očesno m., die Augenbutter, Erj. (Som.); — 2) die Butter, Cig., Jan., Kras.
  10. masōrnica, f. neka hruška (doma od Masore?), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  11. 2. mastnják, m. der Oelpresser, C., vzhŠt.
  12. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
  13. medvŕstən, -tna, adj. zwischen den Zeilen befindlich, interlinear: medvȓstna prestava, Jan.
  14. 2. mehníca, f. mehka hruška, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
  15. mẹhúrka, f. 1) die Seeblase: modra m. (physalia caravella), navadna m. ( phys. Arethusa), Erj. (Z.); — 2) der Blasenstrauch (colutea arborescens), Jan., Tuš. (R.).
  16. mejník, m. das Grenzzeichen, der Grenzstein, der Grenzpfahl, die Grenzsäule; mejnike staviti, Grenzsteine setzen; mejnike prestavljati, Grenzsteine versetzen; mejniki, die Gemarkung ( geogr.), Cig. (T.).
  17. mekína, f. die Getreidehülse: reso noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno, Tolm.- Štrek. (Let.); nav. pl. mekine, die Kleien: luščine od žita, ki se v stopah pha, posebno od prosa, Kr.; tudi: luski od lanenih glavic, SlGor.
  18. məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
  19. merílọ, n. das Messinstrument, der Maßstab, Cig., Jan., M., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.; poprečno m., der Transversalmaßstab, Cel. (Geom.); denarno m., der Münzfuß, Cig., Jan.; obrestno m., der Zinsfuß, Cig., DZ., Nov.; — das Augenmaß, Valj. (Rad).
  20. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
  21. mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.- C., Guts. (Res.), Rož.- Kres.
  22. mesojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Fleischesser, Cig., M.; — mesojedi, die Fleischfresser ( zool.), Cig. (T.).
  23. mesojẹ́dən, -dna, adj. fleischessend, fleischfressend, Mur., Cig., Jan.
  24. mesojẹ̑dka, f. die Fleischesserin, M.; mesojedke, fleischfressende Thiere, Jan.
  25. mesožę̑rəc, -rca, m. der Fleischfresser, Jan.; ( zool.), Cig. (T.).
  26. mesožŕtən, -tna, adj. fleischfressend, Cig., Jan., M.
  27. mesožŕtnost, f. die Fleischfressgier, Cig.
  28. mẹ̑stnik, m. 1) der Local ( gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.- M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).
  29. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
  30. mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
  31. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
  32. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
  33. metljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sich drehen, Dol.; — 2) eine Sache sophistisch verdrehen, Svet. (Rok.); — 3) = gobezdati, čvekati, wirres Zeug schwätzen, Dol.
  34. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
  35. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  36. míčnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Cig. (T.), M., nk.
  37. mı̑gəljčək, -čka, m. dem. migljec; — pozlačene ali posrebrene rese na pirhih, Gor.- Levst. (M.).
  38. mı̑hən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.- Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.
  39. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
  40. míkavən, -vna, adj. reizend, einnehmend, interessant, Cig., Jan., nk.; mikavna knjiga, Cv.; — govori se tudi: mikáven.
  41. míkavnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Jan., Cv., nk.
  42. mìkən, -kəna, adj. = micen, winzig, Kor.- M., Rož.- Kres.
  43. miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
  44. mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)
  45. milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); — hs.
  46. minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.
  47. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
  48. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
  49. miríka, f. = vresa, das Heidekraut (erica), Dalm.
  50. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  51. mláčenje, n. das Dreschen.
  52. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
  53. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
  54. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
  55. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
  56. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
  57. mlȃtba, f. das Dreschen, C.
  58. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.
  59. mlȃtčinja, f. die Drescherin, C.
  60. mlȃtəc, -tca, m. der Drescher, Mur., Jan., Mik., BlKr.
  61. mlatíca, f. die Drescherin, M., C.
  62. mlatìč, -tíča, m. der Drescher.
  63. mlatíčevka, f. die Drescherin, Polj.
  64. mlatı̑čna, f. die Drescherin, C.
  65. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
  66. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
  67. mlatílọ, n. das Dreschwerkzeug: der Dreschflegel, Cig.; = mlatilnica, Cig., Jan., Cig. (T.).
  68. mlatı̑ški, adj. Drescher-.
  69. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
  70. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
  71. mlatı̑vəc, -vca, m. der Drescher, Cig., Jan.
  72. mlatnína, f. der Drescherlohn, Cig., Jan., C.
  73. mlȃtnja, f. das Dreschen, Cig.
  74. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
  75. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  76. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  77. modę̑tnjak, m. das Bruchband, Jarn.- Kres (III. 476.).
  78. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  79. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.- Kres.
  80. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  81. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
  82. mǫ́jstrinja, f. die Meisterin, Cig., Jan., Rož.- Kres.
  83. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
  84. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
  85. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
  86. molı̑vəc, -vca, m. der Beter, der Anbeter, Cig., Jan.; resnični molivci, Trub.; moji molivci, Dalm.
  87. mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
  88. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  89. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
  90. mǫ̑vžar, -rja, m. = možnar, der Mörser, Jan., Rož.- Kres.
  91. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  92. možatíca, f. ein mannbares Weib, Guts.
  93. mǫ̑žej, m. = možek, Jan., Mik., Rož.- Kres.
  94. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
  95. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
  96. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
  97. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
  98. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
  99. mrčesojẹ̑dəc, -dca, m. der Ungezieferfresser (ptič), C.
  100. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA