res (1.001-1.100)

1001. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
1002. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
1003. čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
1004. čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).
1005. čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
1006. čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
1007. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
1008. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
1009. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
1010. darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).
1011. darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.- Valj. (Rad).
1012. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
1013. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
1014. dẹčák, m. der Bursche, Jan., ogr.- M., nk.; užigajo krese dečaki ("fantje") in možje, Navr. (Let.).
1015. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.
1016. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
1017. dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. ( Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.- Cig.; — prim. dekla 4).
1018. dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
1019. dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru- Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.- Cig. (T.).
1020. dẹlę̑žnik, m. 1) der Antheilhaber, der Theilnehmer; občinski deležniki, die Gemeindegenossen, Levst. (Nauk); — der Interessent, Cig. (T.); — 2) das Particip, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
1021. dẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Theilungs-, Divisions-: delitveni ostanek, der Divisionsrest, Cel. (Ar.).
1022. dẹ́łščina, f. 1) der Erbantheil, Jarn., Cig., Jan.; nebeška d., Guts. (Res.); — 2) die Aussteuer, Mur., Cig.
1023. də̀šč, m., ogr.- C., Kres, pogl. dež.
1024. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
1025. dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
1026. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
1027. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
1028. dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
1029. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
1030. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
1031. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
1032. dierēza, f. die Diärese.
1033. divízija, f. vojni oddelek, die Division, eine Heeresabtheilung, Cig.
1034. divjáčən, -čna, adj. scheu, erschreckt: ves d., Guts. (Res.).
1035. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
1036. dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle ( mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.- Mik. (V. Gr. IV. 254.).
1037. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
1038. dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; ( prim. prevdobi, zufrüh, Met.- Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.- Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.- C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru- Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.- C.; — 2) die Art und Weise, ogr.- C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
1039. dobrọ̑st, f. die Güte, Mur.; — die Tugend, Jan.; žejo do resnice in do dobrosti je v nas dejal, Ravn.
1040. dobrọ̑tnost, f. die Güte, die Wohlthätigkeit; lep zgled brezobrestne dobrotnosti! Ravn.
1041. dobrọ̑tstvọ, n. = dobrota (Gut), Guts. (Res.).
1042. dobrotvǫ́rnost, f. die Wohlthätigkeit, Kres.
1043. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
1044. dokàr, conj. = dokler: dobro je bilo za nas, dokar so vozovi tod hodili; ali odkar so prestali, gremo nazaj, Jan. (Slovn.).
1045. dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.- M.; — das Definitivum, Cig. (T.).
1046. doláča, f. ein kleineres Thal, C.
1047. dołgánja, f. langes, hageres Weib, C.
1048. dołgokràk, -kráka, m. (ptiči) dolgokraki, Stelzenvögel (grallatores), Cig. (T.).
1049. dolov, adv. = doli, Guts. (Res.)- Mik. (V. Gr. I. 328.).
1050. dǫ́mlati, f. pl. der Festschmaus nach vollendeter Drescharbeit, Valj. (Rad).
1051. domlátiti, -im, vb. pf. das Dreschen vollenden.
1052. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
1053. domọ̑vka, adv. = domov, Jarn., Kor.; ( prim. movka, Guts., Npes.- Kres).
1054. doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.
1055. dopìs, -písa, m. die Zuschrift, Mur., Cig., Jan., nk.; die Zeitungscorrespondenz, nk.
1056. dopisȃva, f. die Correspondenz, Cig., Jan., C.
1057. dopı̑sje, n. coll. die Correspondenz: izdati d. (kakega slavnega moža), Navr. (Kop. sp.).
1058. dopı̑snica, f. die Correspondenzkarte, C., DZ., nk.
1059. dopı̑snik, m. der Correspondent (po češ.), Cig., Jan., C., nk.
1060. dopı̑soma, adv. im Wege der Correspondenz, DZ.
1061. dopisovȃnje, n. das Correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.
1062. dopisováti, -ȗjem, vb. impf. schriftlich verkehren, correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.; d. si, einen Briefwechsel unterhalten, Cig., nk.
1063. dopisovȃvəc, -vca, m. der Correspondent, Cig., Jan.
1064. dòr, adv. = da (ja), Rož. ( Kor.)- Kres, C.; — prim. dro.
1065. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
1066. dosvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. bezeugen, ogr.- C.; den Nachweis liefern, DZ.; dosvedočeni letni račun, documentierte Jahresrechnung, DZ.; dosvedočen dolg, eine festgestellte Schuld, DZ.
1067. dotı̑čnik, m. der Betreffende, nk.; — der Interessent, Cig. (T.), Nov.- C.
1068. dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.- Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
1069. dozvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Cig., DZ.; d. resnice, DZ.
1070. dragoljùb, -ljúba, m. die Kapuzinerkresse (tropaeolum majus), Erj. (Rok.).
1071. dragọ̑st, f. 1) die Kostbarkeit, Dict., Cig.; dragost Kristusove, za nas prelite krvi, Guts. (Res.); — 2) = draginja (Theuerung): d. delati, Meg.
1072. dragóta, f. 1) die Kostbarkeit, Cig., Jan.; — 2) ein kostbares Gut, der Schatz, Jan., C.; božja milost je dragota Mariji, Ravn.; pl. dragote, Pretiosen, der Schmuck, C.; — 3) = draginja, C., Cig., Jan.
1073. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
1074. 2. drı̑st, = drest, mrest: raki gredo po noči na d., C.; tu ima sulec svoj drist ("dris"), Gor.
1075. drnǫ́səlj, -slja, (-səljna), m. 1) neka rjavomodra sladka sliva, Gor., jvzhŠt.; — 2) debela rdeča jagoda, Gor.- Zv.; — 3) = adreselj, Koborid- Erj. (Torb.).
1076. drò, adv. skrčeno iz: dobro: Bog daj dro, oj kraljič mlad, Npes.-Schein.; — wohl: Oba bi ti dro povedala, Ti bi se preveč prestrašila, Npes.-Schein.; — ja, allerdings, Jan., Kor.- M.
1077. drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče- Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.- Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).
1078. drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln ( intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.
1079. drobljénje, n. das Bröckeln; — das Resolvieren, Cel. (Ar.).
1080. dropa, f. die Hülse der ausgepressten Weinbeere, Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istega pomena).
1081. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
1082. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
1083. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
1084. drskáč, m. die Misteldrossel, Cig., Frey. (F.); — prim. drozgač, dreskač.
1085. drstíti se, -ím se, vb. impf. streichen, laichen; ribe se drstijo; — pogl. drestiti se.
1086. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
1087. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
1088. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
1089. drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
1090. drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
1091. drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
1092. drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
1093. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
1094. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
1095. drvíšče, n. der Holzplatz, die Holzstätte, C., Rož.- Kres; der Wald, Tolm.- Štrek. (Let.).
1096. drvojẹ̀d, -jẹ́da, m., pl. drvojedi, die Holzfresser, Cig. (T.).
1097. dr̀ž, dŕža, m. = držalo 3): perni (= peresni) drž, der Federhalter, ogr.- Valj. (Rad).
1098. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
1099. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
1100. duhovníšče, n. das Presbyterium, Cig., Jan., Vrt.

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani