repat (49)

1. repàt, -áta, adj. mit einem Schwanze versehen, Mur., Cig., Jan.; repata zvezda, der Komet, Mur., Cig., Jan.; — langschweifig, Cig.
2. rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
3. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
4. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
5. drépati, -pam, -pljem, vb. impf. traben, Cig.
6. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
7. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
8. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
9. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
10. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
11. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
12. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
13. krẹpȃtəc, -tca, m. na k. ("krpác") delati = na vse kriplje d., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. krpac.
14. 1. krẹ́pati, -pam, vb. impf. ad 2. krẹ́niti, starr werden, C.
15. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
16. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
17. odčrẹ́pati, -črẹ́pljem, ( -páti, -pȃm), vb. pf. wegschöpfen: tolščo o., Cig., Jan.
18. 1. otrépati, -trę́pljem, otrepáti, -ȃm, vb. pf. ausschwingen: štrene o., perilo o., Cig., Jan.; o. predivo, Cig., Jan.
19. 2. otrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. otrepati, ausschwingen, lan o., Nov.
20. 3. otrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) zittern: noge mi otrepajo od trudnosti, Npes.-Vraz; — 3) schütteln, Bes.; — z repom o., schwänzeln, Jan. (H.).
21. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
22. podrépati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig traben, Cig.
23. pohrę́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) ein rauhes Geräusch oder einen heiseren Laut hören lassen, Z.; — 2) mit Gekrach brechen, Jarn.
24. pokrę́pati, -am, vb. pf. = pocrkati; — prim. 2. krepati I.
25. potrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. mit einem flachen Körper schlagen: p. gnoj na vozu, da se ne raztrese, Notr.; — freundlich klopfen: p. konja po vratu, Vrt.; p. rezgetajočega konja po prsih, Jurč.; po plečih koga p., SlN.; p. z nogo, leicht stampfen, Vrt.
26. pretrépati, -trę́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. durchschwingen: perilo, štrene p., Z.
27. razkrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad 2. razkreniti, DZ.
28. raztrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. jajca r., Eier abrühren, abquirlen, Cig.
29. 1. strépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. 1) zerschlagen, zerbleuen, C.; — 2) ausschwingen: perilo, prejo s., Cig., Z.; pogl. iztrepati.
30. 2. strẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. strepati; 1) ausschwingen: perilo, prejo s., Z., Gor.; — 2) mit den Füßen schlendernd gehen, C.
31. 1. trẹ́pati, trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, Mur., Cig., Jan., Mik., Polj.; moj zoprnik z očmi treplje na-me, Dalm.; — 2) zittern, Alas., M.; bati se ino trepati, Bas.; prim. trepetati.
32. 2. trépati, trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. impf. klopfen; perilo t., die Wäsche klopfen; štrene t.; — plahte t., Leintücher ausschwingen, ausschnellen; — jajca t., Eier quirlen, Cig.
33. ukrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. daran sein, etwas festzusetzen o. zu beschließen, erwägen, Jan., C., Levst. (Nauk), nk., Notr.; u. in premišljati, Zv.; u. o čem, Levst. (Nauk); u. komu plačo, mezdo (festsetzen), Levst. (Nauk); — Verfügungen treffen, nk.
34. 1. utrépati, -trę́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. = 1. otrepati, ausklopfen: utrepana preja, das Klopfgarn, Cig.; — (die Wäsche) ausschwingen, Jan. (H.).
35. 2. utrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. = utripati, Jan., C.
36. 1. zatrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. zuklopfen: zatrepan, untersetzt, Jan.; telo je severnemu jelenu zajetno in zatrepano, Vrt.; tukaj so ljudje bolj majhni, ali čvrsti in zatrepani, Levst. (Zb. sp.).
37. 2. zatrepáti, -pȃm, -trę́pljem, vb. pf. = zatrepetati, Jarn.
38. črpáti, -ȃm, vb. impf. schöpfen, Mur., Cig., Jan., Mik., Šol., Nov.; — pumpen, C.; schaufeln, C.; — prim. črepati.
39. hrę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = hrepati, Jarn., Mur.
40. komēt, m. repata zvezda, der Komet.
41. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
42. 3. krẹ́vati, -am, vb. impf. ad krẹniti nam. krẹpati: starr werden, C.
43. krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
44. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
45. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
46. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
47. trẹpúhati, -am, vb. impf. = 1. trepati 1): (z očmi) t., Mur.- Cig.
48. tropáti, -ȃm, vb. impf. = trepati, schlagen, klopfen, C., Z.
49. zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.- Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; ( hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.- Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani