rep (778-877)

778. trepóla, f. die Zitterpappel, Ravn.- M., Polj.
779. trẹpúhati, -am, vb. impf. = 1. trepati 1): (z očmi) t., Mur.- Cig.
780. tresorèp, -rę́pa, adj. mit dem Schweife zitternd, Cig.
781. tresorę̑pka, f. die Bachstelze (motacilla alba), Mur., Cig., Jan.
782. ukrẹ̀p, -krẹ́pa, m. der Beschluss, Cig. (T.), Levst. (Nauk); — der Anschlag, Valj. (Rad); — ukrepi, die Stipulationen, DZ.
783. ukrẹ́panje, n. das Festsetzen, das Beschließen.
784. ukrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. daran sein, etwas festzusetzen o. zu beschließen, erwägen, Jan., C., Levst. (Nauk), nk., Notr.; u. in premišljati, Zv.; u. o čem, Levst. (Nauk); u. komu plačo, mezdo (festsetzen), Levst. (Nauk); — Verfügungen treffen, nk.
785. ukrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. = okrepčati, stärken, Cig.
786. ukrẹ́pičən, -čna, adj. beschlussfähig, Levst. (Nauk).
787. ukrẹ́pičnost, f. die Beschlussfähigkeit, DZ.
788. ukrẹpíti, -ím, vb. pf. stärken, kräftigen, befestigen, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — u. se, erstarken, Cig.; sich abhärten, Cig.
789. ukrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad ukrepiti, Jan. (H.).
790. ukrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = ukrepljati, Jan. (H.).
791. upravokrẹ́piti se, -krẹ̑pim se, vb. pf. rechtskräftig werden, die Rechtskraft erlangen, Cig. (T.), DZ.
792. uprepástiti se, -pȃstim se, vb. pf. sich entsetzen, Cig. (T.).
793. 1. utrépati, -trę́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. = 1. otrepati, ausklopfen: utrepana preja, das Klopfgarn, Cig.; — (die Wäsche) ausschwingen, Jan. (H.).
794. 2. utrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. = utripati, Jan., C.
795. vrę́piti se, -rę̑pim se, vb. pf. 1) sich zugesellen, C.; — 2) sich anschicken; v. se, da bi kaj storil, v. se k čemu a. česa, Hal.- C.
796. vrtorèp, -rę́pa, adj. niedrig schmeichelnd, schmeichlerisch, Jarn.
797. vrtorę̑pəc, -pca, m. der Schmeichler, Guts.- Cig., Zora.
798. vrtorę́pən, -pna, adj. schmeichlerisch, Guts.; — heuchlerisch, M.
799. vrtorę̑pje, n. die niedrige Schmeichelei, die Fuchsschwänzerei, Jarn.
800. vrtorę̑pka, f. die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., Z., Frey. (F.).
801. vrtorę́pnost, f. die niedrige Schmeichelei, die Fuchsschwänzerei, Jarn.; — die Heuchelei, M.
802. vztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben, Jan. (H.); — prim. strepetati.
803. zahrepenẹ́ti, -ím, vb. pf. von Sehnsucht ergriffen werden: z. po kom, po čem.
804. zahrę́pniti, -hrę̑pnem, vb. pf. krachen, Jarn.
805. zakrepeláti, -ȃm, vb. pf. = zakrepeliti, Notr.
806. zakrepelíti, -ím, vb. pf. = krepelec zagnati, einen Prügel schleudern, Jan., Levst. (Zb. sp.).
807. zarəpẹ́ti, -ím, vb. pf. = zaripeti, roth werden ( z. B. vor Scham), C.
808. zarę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. bei der Arbeit (im Felde, im Weingarten) zurücklassen: z. koga, C.
809. zaškrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein klapperndes Geräusch von sich geben: vrgel ga je, da so kosti zaškrepetale, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
810. zatrèp, -trépa, m. 1) der Dachabhang an der schmalen Seite des Gebäudes, der Dachgiebel, der Dachwalm, C., (zatreb) vzhŠt.; — 2) = zatišje, der Erdwinkel, Nov., Bes., Dol., Z.; Vsak zatrep si in tokava Domač "listek" nakopava, Levst. (Zb. sp.).
811. 1. zatrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. zuklopfen: zatrepan, untersetzt, Jan.; telo je severnemu jelenu zajetno in zatrepano, Vrt.; tukaj so ljudje bolj majhni, ali čvrsti in zatrepani, Levst. (Zb. sp.).
812. 2. zatrepáti, -pȃm, -trę́pljem, vb. pf. = zatrepetati, Jarn.
813. zatrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben.
814. zlatorèp, -rę́pa, adj. goldschwänzig, Jan., C.
815. zlatorę̑pka, f. žival z rumenim repom, Cig., Jan.
816. zvitorèp, -rę́pa, adj. = zvit, schlau, durchtrieben, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
817. zvitorę̑pəc, -pca, m. 1) = zvitorep, zvit človek, der Schlaukopf, Jan., Levst. (Zb. sp.); — 2) rjavi z., der braune Rollschwanz- oder Winselaffe (cebus Apella), Erj. (Ž.).
818. zvitorę̑pka, f. 1) die Listige, Jan. (H.); — 2) = zvitorepec 2), Cig., Jan., C.
819. ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec- C.
820. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
821. bẹlı̑n, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.
822. bẹlorı̑tka, f. = belorepec, Cig., Levst. (Nauk).
823. beračı̑ja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
824. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
825. bı̑zəc, -zca, m. repno listje, repna nat, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
826. bı̑zgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
827. bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
828. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
829. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
830. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
831. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
832. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
833. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
834. 2. bránica, f. = prepona (Zwerchfell), Erj. (Z.); — prim. 2. brana.
835. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
836. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
837. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
838. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
839. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
840. cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern ( z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.- Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.- Mik.
841. cēsija, f. prepust, odstop, die Cession.
842. címiti, * -im, vb. impf. 1) keimen machen: trs c., Sturzreben bereiten, vzhŠt.- C.; — 2) c. se, keimen, Sprossen treiben: repa se cimi, Cig., Jan.
843. čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
844. čefúkati, -ȗkam, vb. impf. schlagen (preprosto rečeno), C.
845. 1. čẹ́pa, f. latvica za mleko, Tolm.; pogl. črepa.
846. čepin ..., pogl. črepin ...
847. čẹ̑pnja, f., M., Hrušica- Erj. (Torb.); pogl. črepnja.
848. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
849. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
850. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
851. črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje- Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
852. črnı̑łnik, m. das Tintenfass, C., DZ., nk.; razbite steklenice črepinja je nadomeščevala črnilnik, Let.
853. črpáti, -ȃm, vb. impf. schöpfen, Mur., Cig., Jan., Mik., Šol., Nov.; — pumpen, C.; schaufeln, C.; — prim. črepati.
854. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
855. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
856. denárič, m. dem. denar; prepirati se za en d. ("dinarič"), Bas.
857. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
858. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
859. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
860. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
861. disputācija, f. učen prepir, die Disputation, Cig. (T.).
862. dlakovı̑t, adj. haarreich: d. rep, Let.; dlakovito mleko = polno dlak, Vrt.
863. dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.- Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.- DSv.
864. drę̑bšati, -am, vb. impf., C., pogl. drepšati, dremšati.
865. drefljáti, -ȃm, vb. impf. traben, C.; pogl. drepljati.
866. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
867. drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje ( die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.
868. drekáti, -ȃm, vb. impf. preprosto, grdo govoriti ( das Wort: "drek" im Munde führen): Tam, kjer po stari šegi še drekajo, Preš.
869. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
870. drgástiti, -ȃstim, vb. impf. stark reiben, kratzen, Jan., C., Mik.; Job je vzel črepino in se je drgastil, Dalm.; — lan d., räufeln, C.
871. dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).
872. dūplika, * f. odgovor na repliko, die Duplik.
873. dúr, adj. scheu, Ravn.- Cig.; wild, menschenscheu, Lašče- Levst. (Rok.); dure zveri, scheue, wilde Thiere, Z.; Neudelan jezik vsak Dur pastuh je, srep divjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. slovaško: durný, scheu.
874. enérgičən, -čna, adj. krepko delujoč, krepkovoljen, energisch, nk.
875. energı̑ja, f. krepka moč, krepkost, die Energie, Cig. (T.), nk.
876. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
877. 3. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.- C.; — 2) = hrkati, ogr.- C.; — 3) crepieren, vzhŠt.- C.

   278 378 478 578 678 778 878 978 1.078 1.178  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani