rep (201-300)

201. krepelíca, f. = prepelica, Dol., Št.- Z.
202. krepélišče, n. kleiner Prügel, Rogatec- C.
203. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
204. 2. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) = krepeleti, C., Danj. (Posv. p.); = z rokami mahati (o otroku, ki k materi sili), C., SlGor.; — 2) k. se, mit den Flügeln schlagend im Sande baden (o kuretnini), C.; sich bäumen (o konju), C.
205. krepelj, m. = krepelec, Jan. (H.).
206. krepélọ, n. der Prügel, C., BlKr.- Mik.
207. krepélovje, n. das Knüttelholz, das Prügelwerk, C., Z.
208. krẹpę̑n, adj. erstarrt, steif ( z. B. vor Kälte), Mur., C.
209. krẹpę̑nčiti se, -ę̑nčim se, vb. impf. zusammenkauernd sich sträuben ( n. pr. o otrocih), M.
210. krẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Z.; — 2) die Federn sträuben (o perotnini), C.; — 3) = hrepeneti, C.
211. krẹpenìv, -íva, adj. = hrepenljiv, begierig, C.
212. krepétəc, -tca, m. = ubit zvonec, Krn- Erj. (Torb.); — nam. hrepetec? prim. hrepetati.
213. krẹpíłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Cig., Jan., nk.
214. krẹpílọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Cig., Jan., C.
215. krẹpíti, -ím, vb. impf. kräftigen, stärken, laben, Mur., Cig., Jan., nk.
216. krẹpkóba, f. = krepkost, Jan.
217. krẹpkǫ̑ča, f. = krepkost, C., Navr. (Let.).
218. krepkodùh, -dúha, adj. starken Geistes, energisch: krepkoduha pisateljica, Levst. (Zb. sp.).
219. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
220. krepkokrìł, -kríla, adj. mit starken Flügeln: krepkokrili žerjavi, Zv.
221. krẹpkọ̑st, f. die Rüstigkeit, die Kraft, die Festigkeit; — die Energie, der Nachdruck, Cig., Jan., Cig. (T.).
222. krẹpkóta, f. = krepkost, Jan.; Gospod, ti si moja moč in krepkota, Dalm.
223. krepkovǫ̑ljən, -ljna, adj. energisch, Cig. (T.).
224. krepkovǫ́ljnost, f. die Energie, Zv.
225. kreplję́ti, -ím, vb. impf. sich erholen (o žitu), Svet. (Rok.).
226. krę́pljica, f. die Knackente (anas querquedula), Frey. (F.).
227. 1. krẹ́pniti, krẹ̑pnem, vb. pf. = 2. kreniti, erstarren, C.
228. 2. krę́pniti, krę̑pnem, vb. pf. = crkniti; — prim. it. crepare.
229. krẹpọ̑st, f. 1) die Kraft, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Thatkraft, die Energie, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Wirksamkeit, DZ.; pravno k. dobiti, in Rechtskraft erwachsen, DZ.; v krepost stopiti, in Kraft treten, Cig. (T.); — 2) die Tugend, Št.- Mur., Cig., Jan., Met., nk.; k. ali čednost, Ravn.
230. krepọ̑stən, -stna, adj. tugendhaft, Mur., Cig., Jan., nk.
231. krepọ̑stnost, f. der Tugendsinn, die Tugendhaftigkeit, Cig., nk.; prisiljena k., die Prüderie, Jan. (H.).
232. krepótən, -tna, adj. kräftig, M.
233. krepótnost, f. die Stärke, C.
234. krẹ̑pši, adj. compar. = krepkejši, ogr.- C.
235. krivorę̑pka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.))- Erj. (Torb.).
236. lirorę̑pəc, -pca, m. novoholandski l., der neuholländische Leierschwanz (maenura superba), Erj. (Ž.).
237. mehkorę̑pəc, -pca, m. der Weichschwanz, Cig.
238. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
239. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Vrsno- Erj. (Torb.), Fr.- C.
240. nakrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) aufsteifen, Cig.; — 2) n. se, sich in genügendem Maße laben.
241. neprepírən, -rna, adj. unstreitig: neprepirne vloge, Eingaben außer Rechtssachen, DZ.
242. neprepírnost, f. die Unstreitigkeit, Cig.
243. nepreplávən, -vna, adj. undurchschwimmbar, Jan. (H.).
244. neprepótən, -tna, adj. schweißdicht, Jan.
245. nepreprósən, -sna, adj. unerbittlich, Cig. (T.), LjZv.
246. očrẹ̑pnica, f. die Schädelhaut, Cig.
247. odčrẹ́pati, -črẹ́pljem, ( -páti, -pȃm), vb. pf. wegschöpfen: tolščo o., Cig., Jan.
248. okrẹ̀p, -krẹ́pa, m. 1) die Haut, die sich über flüssigen Speisen u. dgl. bildet, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — o. (krvi), die Blutstockung, Cig.; — 2) die Verstärkung (eines Lautes), Zora.
249. okrẹ̑pa, f. die Stärkung, Jan., Cig. (T.), Bes.; die Erquickung, Jan., C.; ljud in žival potrebuje odduška in okrepe, Erj. (Izb. sp.).
250. okrẹpčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, Mur., nk.
251. okrẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, die Erquickung, C., Z.
252. okrẹpčȃnje, n. die Stärkung, die Labung.
253. okrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) steif machen, aussteifen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; o. se, sich stärken, sich erquicken; o. se z jedjo in pijačo; — 3) intr. halsstarrig werden: oni okrepčajo, so trdovratni, Krelj.
254. okrẹpčȃva, f. die Stärkung, die Erquickung.
255. okrẹpčávanje, n. = okrepčevanje, Cig.
256. okrẹpčávati, -am, vb. impf. = okrepčevati.
257. okrẹpčeváłən, -łna, adj. erquickend, Cig., nk.
258. okrẹpčevalíšče, n. ein Ort, wo man sich erquickt, die Restauration, C.
259. okrẹpčevȃnje, n. das Stärken, das Erquicken.
260. okrẹpčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrepčati; stärken, erquicken.
261. okrẹpčevȃvəc, -vca, m. der Erquicker.
262. okrẹ́pəł, -pla, adj. erstarrt, C.
263. okrẹ́pən, -pna, adj. = okrepčevalen, Cig.
264. okrẹpenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
265. okrẹpíti, -ím, vb. pf. stärken, erquicken; o. se z vinom, Pjk. (Črt.); — o. se, an Kraft, Stärke gewinnen, Cig., Jan.
266. okrẹ̑pljaj, m. die Stärkung, Bes.
267. okrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad okrepiti, stärken, C.
268. okrẹpljénje, n. die Stärkung, kajk.- Valj. (Rad).
269. okrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = okrepljati, Jan.
270. okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.
271. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
272. orę́piti, -rę̑pim, vb. pf. mit einem Schweife versehen, beschweifen, Cig.
273. orę̑pnica, f. das Hintergeschirr am Pferde, Cig.
274. otrèp, -trę́pa, m. der Augenblick, Cig.; na en o., C.
275. otrẹ́palica, f. = trepalnica, C.
276. otrẹ́panje, n. o. lanu, das Flachsschwingen, Nov.
277. otrę́past, adj. gerne blinzelnd: otrepaste oči, katere zmerom otrepljejo, C.
278. 1. otrépati, -trę́pljem, otrepáti, -ȃm, vb. pf. ausschwingen: štrene o., perilo o., Cig., Jan.; o. predivo, Cig., Jan.
279. 2. otrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. otrepati, ausschwingen, lan o., Nov.
280. 3. otrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) zittern: noge mi otrepajo od trudnosti, Npes.-Vraz; — 3) schütteln, Bes.; — z repom o., schwänzeln, Jan. (H.).
281. otrę̑pəc, -pca, m. der Augenblick, C.
282. otrę̑pnica, f. = trepalnica, C.
283. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
284. podkrẹ̑pa, f. die Stärkung, die Stütze, die Hilfe, C., Z., Nov.; die Hilfe (bei der Reproduction der Vorstellungen), Cig. (T.).
285. podkrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. = pokrepčati (z jedjo), Cig.
286. podkrepelíti, -ím, vb. pf. p. koga, jemandem einen Prügel unter die Füße werfen, Cig., Št.- C., BlKr.- M.
287. podkrẹpíłən, -łna, adj. Verstärkungs-: podkrepı̑łni obroč, DZ.
288. podkrẹpíti, -ím, vb. pf. unterstützen: steber p. od vseh strani, Zv.; — verstärken, bestärken, Cig. (T.), DZ.; z razlogi p., begründen, Cig. (T.), nk.; s pečatom p., mit dem Siegel bestätigen, besiegeln, C., DZ.
289. podkrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad podkrepiti, Jan. (H.).
290. podkrẹpljénje, n. die Bestärkung, DZ.
291. podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
292. podrépati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig traben, Cig.
293. podrę́pən, -pna, adj. unter dem Schwanz befindlich: podrę̑pni remen, der Schwanzriemen am Pferde, Cig.; podrepna muha, ki sili konju vedno pod rep, Nov., Erj. (Torb.), Kr.; siten, kakor podrepna muha, Kr.
294. 1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
295. 2. podrẹ́pica, f. slabo, izprijeno vino: podrepice se je napil, zato je bolan, BlKr.
296. podrę́pina, f. der Schwanzriemen, Mur., Cig., C.
297. podrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) p. konja = konju rep podvezati, das Pferd schwänzen, Jan.; — 2) durch einen Schlag auf den Schwanz antreiben, Z.
298. podrę̑pnica, f. der Schwanzriemen, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
299. podrę̑pnik, m. 1) der Schwanzriemen, Mur., Cig.; — 2) ein dicker Strick, Kras; ( prim. porepnik); — 3) ein aufdringlicher Angeber = ovadnik: grajski biriči in podrepniki, LjZv., Slovan.
300. podrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. pod rep udarivši nagnati, Z., Notr.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani