rep (1.101-1.200)

1101. plebējəc, -jca, m. človek preprostega rodu, der Plebeier, Cig., Jan., nk.
1102. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
1103. plepelica, f., M., pogl. prepelica.
1104. plésti, plétem, vb. impf. 1) flechten; kite, vence, mreže p.; konju rep p.; plot p., einen Zaun flechten; — (lonce p., Töpfe mit freier Hand ohne die Töpferscheibe verfertigen, Gor.); — 2) stricken, Mur., Cig., Jan., C., nk.; = z iglo p., Cig.; nogavice p., Cig.; — 3) jezik se mu plete (= zapleta), er stößt mit der Zunge an, Cig.; — p. se v kaj, sich in etwas mengen, Jan.; — p. se, mühsam gehen: pletem se, kamor mi oko sveti (o starem psu), Vrt.; — 4) ausspinnen, anzetteln, Cig., Jan.; zvijače p., Jan., C.; laže p. z jezikom, Lügen schmieden, Škrinj.; nekaj se plete, es wird etwas angezettelt, jvzhŠt.; — govor, govorica se plete o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, Jurč., Erj. (Izb. sp.); — p., kakor bi otrobe vezal, ein Kauderwälsch reden, Cig.; — norčije p., Possen reißen, Jan. (H.).
1105. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
1106. pobǫ̑gati, -am, vb. pf. ausgleichen, beilegen, Jan.; p. se, sich ausgleichen, sich verständigen, Jan., Bes., SlN., ZgD.; po prepiru se p., BlKr.; do dobrega p. se, Jurč.
1107. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
1108. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
1109. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
1110. pódkov, -kóvi, f. 1) = podkova, Ravn.- Valj. (Rad); tudi podkȏv, Idrija; — 2) konjska p., der Hufeisenklee (hippocrepis), Cig.
1111. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
1112. podrástanje, n. die Reproduction ( zool.), Cig. (T.).
1113. podrástati, -am, vb. impf. ad podrasti; reproduciert werden ( zool.), Cig. (T.).
1114. podrastljívost, f. die Reproductionskraft, Cig. (T.).
1115. 1. podrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. unterschneiden; s koso travo p., Danj. (Posv. p.); konju rep p., Cig.; konju kopito p., dem Pferde den Huf beschneiden (auswirken), Jan. (H.); čebele p., die Bienen schneiden (zeideln), Cig.
1116. podstrẹ́ti, -strèm, vb. pf. unterbreiten, Z.; preponižno svoje mnenje komu p., Navr. (Spom.).
1117. podvę́zati, -žem, vb. pf. unterbinden; žilo, bradavico p., Cig.; konju rep p., das Pferd schwänzen, Cig.; — aufschürzen, Cig., Jan.; — p. se, sich die Strümpfe, die Stiefel unter dem Knie unterbinden, Z.; tudi: sich aufschürzen, Jan. (H.).
1118. pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.- Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.- Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.- Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.
1119. pohrǫ́biti, -im, vb. pf. = pohrustati: repo pohrobi medved, Vrt.
1120. 1. pǫ́jati, -am, vb. impf. 1) jagen, einhertreiben, tummeln, herumjagen, Cig., Jan., Dol., Gor., zapŠt.; hudič ga je pojal po puščavah, Trub.; ne (ni) dalje pojal Davida, Dalm.; konje p., Cig.; psi so jelene pojali, LjZv.; burja morje poja, C.; V polje hrepenenje ga poja, LjZv.; — Jagd machen, jagen, Meg.- Mik.; — p. se, sich tummeln, Jan.; — 2) p. se, brunften, läufig sein (von vierfüßigen Thieren); krava, kobila, prasica se poja; — prim. goniti se.
1121. polēmičen, -čna, adj. prepiren, polemisch, Cig. (T.).
1122. polēmika, f. učenjaški, časniški prepir, die Polemik, Jan., Cig. (T.).
1123. pomígati, -mı̑gam, vb. pf. 1) p. komu, zuwinken; — 2) ein wenig hin und her bewegen; z repom p., wedeln.
1124. pomigljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig hin und her bewegen: z repom p., wedeln, Cig.
1125. pomiríti, -ím, vb. pf. ruhig machen, beruhigen; p. se, ruhig werden; morje se je pomirilo; — beschwichtigen, besänftigen: ne da se p.; — ausgleichen, vermitteln: prepir p., Cig. (T.); — versöhnen, Cig., Jan.; p. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen, Mur., Cig.; mit jemandem Frieden schließen, Cig., Raič (Slov.); (naglaša se tudi: pomíriti, -mı̑rim).
1126. ponavljáč, m. der Repetent, Cig.
1127. ponavljáłən, * -łna, adj. erneuernd: ponavljȃłna moč, die Reproductionskraft, Cig.; — wiederholend, Wiederholungs-: ponavljalne šole, nk.; ponavljalni glagoli, Gepflogenheitszeitwörter (frequentativa), Levst. (Sl. Spr.).
1128. ponávljanje, n. das Erneuern; das Wiederholen; — die Reproduction ( phil.), Cig. (T.); — tudi: -ȃnje.
1129. ponávljati, -am, vb. impf. ad ponoviti; erneuern; star prepir p., Cig.; reproducieren, p. misel, Cig. (T.); — wiederholen, repetieren; besede p. v govoru; p. prvi gimnazijski razred; p. se, sich wiederholen; ponavljane dolžnosti, wiederkehrende Pflichten, DZ.
1130. ponavljȃvəc, -vca, m. der Erneuerer; — der Wiederholer; der Repetent.
1131. ponavljȃvka, f. 1) die Erneurerin; — die Wiederholerin; die Repetentin; — 2) = pojedina teden dni po svatbi, Vas Krn- Erj. (Torb.).
1132. ponǫ̑va, f. die Erneuerung, C.; p. pravde, die Reassumption, Cig.; die Reproduction (einer Vorstellung), Cig. (T.); — die Wiederholung, Cig. (T.), C., DZ.
1133. ponovı̑təv, -tve, f. die Erneuerung, Cig., M.; — die Reproduction, Cig.; — die Wiederholung, die Recapitulation, Jan.
1134. ponovíti, -ím, vb. pf. wieder neu machen; — erneuern; trpljenje p. komu; p. pravdo, star prepir, Cig.; (eine Vorstellung) reproducieren, Cig. (T.); — wiederholen.
1135. ponovljívost, f. die Reproductionskraft, Cig. (T.).
1136. ponǫ́vnost, f. die Fähigkeit, reproduciert zu werden, Cig. (T.).
1137. popípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. nacheinander ausraufen; repo, korenje p.; brado si p.
1138. poprȃv, f. = poprava, die Reparatur (tudi: póprav), SlGor.
1139. poprȃva, f. die Ausbesserung, die Reparatur; die Richtigstellung, die Berichtigung, die Correctur.
1140. popravílọ, n. 1) das Ausbessern, die Reparaturarbeit; toliko je tega popravila! es gibt da soviel zu reparieren! v popravilo dati; — 2) = hišni posel, hišno opravilo, C., Z.
1141. popráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verbessern, ausbessern, reparieren; p. streho, uro, cesto; — corrigieren, berichtigen; p. spis, pogreške v spisu, številke; zurecht stellen: popravi si pečo! richte dir das Haupttuch zurecht! — wieder gut machen; p. krivico, škodo; — = rezati, entmannen (o živalih) Cig., Kr.; — p. se, sich erholen (nach einer Krankheit), zu einem besseren Aussehen gelangen; — 2) = pospraviti, C.
1142. poprávljanje, n. das Ausbessern, das Reparieren, das Corrigieren; — tudi: -ȃnje.
1143. popúkati, -kam, -čem, vb. pf. nacheinander o. allmählich ausraufen, auszupfen, Cig., C.; repo p., Z.; konoplje p., Let.
1144. poravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) eben machen, ebnen; pot p.; — glatt machen, platt legen, Cig.; p. vse perilo, die getrocknete Wäsche platt zusammenlegen, jvzhŠt.; sukno v pole p., das Tuch auftafeln, Cig.; zurecht richten: p. si zmečkano obleko; p. se, sich zurecht richten; — 2) gerade machen: krivo železo p.; p. se, sich gerade strecken; — 3) ausgleichen, begleichen; p. prepir, dolg, škodo, račune; vse p., alles ins Reine bringen; reč je poravnana, die Sache ist berichtigt; — p. se s kom, sich mit jemandem ausgleichen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen.
1145. porazdẹ̑łba, f. die Repartition, Cig. (T.); die Umlage, DZ.
1146. porazdẹlı̑təv, -tve, f. = porazdelba, die Repartition, Jan., DZ.
1147. porazdẹlíti, -ím, vb. pf. allmählich oder nacheinander vertheilen; auftheilen, repartieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
1148. porodíti, -ím, vb. pf. gebären; porodila je dvojčke; — p. se, geboren werden: porodil se je v Ljubljani, Z., nk.; — p., hervorbringen, p. se, entstehen: porode se prepiri, DZ.
1149. posmoję́nka, f. nekakšen nizek, prepečen, s smetano pomazan kruh, Gor.; — prim. potlačenica.
1150. postrnjáča, f. repa p., die Stoppelrübe, Jan. (H.).
1151. postrójati, -am, vb. impf. ad postrojiti; reparieren, Tolm.- Erj. (Torb.); (pravilneje: postrajati).
1152. postrójiti, * -im, vb. pf. 1) reparieren, Jan., Tolm.- Erj. (Torb.); p. dvore svoje, Levst. (Zb. sp.); p. hišo, LjZv.; črevlje p. = popraviti, podšiti, vorschuhen, BlKr., GBrda; — 2) präparieren: s svincem postrojeno platno, Levst. (Nauk); — 3) aufbauen, C.; — gründen: p. mesta, Vrt.; — 4) (den Vorrath) aufgerben; vse kože p.
1153. 1. pǫ́t, f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.- Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen ( fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras- Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj- Mik.; z ravnim potem, Trub.- Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potı̑, ogr.- Valj. [Rad]).
1154. potlȃčenica, f. nekak nizek, močno prepečen, s soljo in kumino potresen kruh, Gor.
1155. potrapljáti, -ȃm, vb. pf., Jan., Glas., pogl. potrepljati.
1156. práprabábica, f. die Ururgroßmutter, (prepre-) Cig., M.
1157. prápradẹ̀d, -dẹ́da, m. der Ururgroßvater, (prepre-) Cig., M.
1158. prápravnúk, m. der Ururenkel, (prepre-) Cig.
1159. prapravnúka, f. die Ururenkelin, (prepre-) Cig.
1160. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
1161. pravomóčən, -čna, adj. = pravokrepen, Jan., Nov.
1162. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
1163. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
1164. 2. prebíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
1165. predstávljati, -am, vb. impf. ad predstaviti; 1) vorführen, vorstellen, Mur., nk.; — 2) darstellen (von Schauspielern), figurieren als —, Jan., nk.; repräsentieren, Cig., nk.; — 3) p. si, sich vorstellen, sich denken, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.
1166. predstȃvnik, m. der Repräsentant, Cig., DZ.; — rus.
1167. prehiníti, -ím, vb. pf. überlisten, hintergehen, übervortheilen, Dict., Jan., C., ogr.- C.; p. in premagati koga, Trub.; obnoriti, prehiniti koga, Krelj; betrügen: gledaj, da te tvoja preproščina ne prehini, Dalm.
1168. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
1169. presę́žən, -žna, adj. 1) transcendent, Cig., Jan.; — 2) = obsežen, umfassend, Jan.; — ausgiebig: repno seme je presežno, Polj.
1170. prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
1171. prestȃjati, -am, vb. impf. ad prestati; 1) ertragen, erdulden; — 2) aufzuhören pflegen, intermittieren, Jan.; pekarjem in mesarjem je prepovedano prestajati peči ali klati, kadar bi se jim zdelo, Levst. (Nauk); — 3) prestaja mi = preseda mi, es ekelt mich an, Cig.
1172. prevȃžati, -am, vb. impf. ad prepeljati, prevoziti; 1) hindurchführen; — p. se, hindurch fahren; — 2) an einen andern Ort führen oder fahren, überführen, transportieren; blago p. s kraja v kraj; ljudi črez reko p.; — p. se, über etwas fahren, überfahren ( intr.); črez reko se p.; — p. se, hin und her fahren: po morju se p., Cig.
1173. prevę́rjenje, n. = prepričanje, nk.
1174. prevı̑žati, -am, vb. pf. = prepričati.
1175. prévoz, -vǫ́za, m. 1) die Durchfuhr, der Durchgang ( z. B. von Waren), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Durchfahrt (als Handlung), Cig.; (in einem Gebäude), Levst. (Pril.); — 2) die Überfahrt, Mur., Zora; die Überschiffung, Cig.; — 3) die Fähre, Cig., Jan.; spravijo konje in voz na preprosti prevoz, Erj. (Izb. sp.).
1176. preznojíti, -ím, vb. pf. = prepotiti, durchschwitzen, Jan. (H.).
1177. príčati, prı̑čam, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; resnico p., der Wahrheit Zeugnis geben, Cig.; krivo p. komu, ein falsches Zeugnis gegen jemanden ablegen, Cig.; bezeugen, beweisen; to priča, da —; — 2) = izgovarjati, entschuldigen: p. koga, p. se = izgovarjati se, Habd.; — 3) p. se, streiten, disputieren, C.; vse prepametna je, da bi se s pijancem pričala, Ravn.
1178. prijȃva, f. die Anmeldung, nk.; — die Berufung: prijavo ali pritožbo podati zaradi ukrepov, Berufung ergreifen gegen die Beschlüsse, Levst. (Nauk).
1179. primígati, -mı̑gam, vb. pf. 1) = migaje priti, M.; = (z repom) migaje priti, Bes.; — 2) durch Winken erlangen, eräugeln, Cig.
1180. pripilíca, f. der Schmetterling, Rez.- Mik.; — pogl. prepelica 2).
1181. pripròst, -prósta, adj., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk., pogl. preprost.
1182. prirazdẹlíti, -ím, vb. pf. anrepartieren, DZ.
1183. prisẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad prisekati; abstutzen, Cig., Jan.; p. psu rep po malem, Navr. (Let.); p. uhala, "mäuseln", Strp.
1184. prišíti, -šı̑jem, vb. pf. annähen; p. zaplato, gumb; p. rokav, den Ärmel ansetzen; — ( pren.) p. komu rep, jemandem etwas Nachtheiliges nachsagen, Cig.
1185. prištúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) in unpassender Weise anfügen, anschwänzen, anstücken, beiflicken, Cig., C.; k molitvi kletev p., Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, sich anflicken, sich aufdrängen (als ungeladener Gast), Cig.; pit se rad prištuli, od dela pa se kmalu podhuli (potuli), Z.; — 2) abstutzen: rep p., Jan.
1186. pritę́zati, -tę̑zam, vb. impf. = pritegati; zusetzen: veter krepkeje priteza, Vrt.; — molitvi p., ins Gebet einstimmen, Zora; — einräumen: p. komu kaj, DZ.; ne pritezajo se oprostitve, DZ.
1187. pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.
1188. pritǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) p. koga, gegen jemanden Klage erheben, Svet. (Rok.); verklagen: (v šoli) koga p., Goriš.; — 2) p. se, sich beklagen, sich beschweren; p. se o čem, zastran česa; p. se zoper kak odlok, recurrieren; p. se na kazen, na prepoved k deželni oblasti, gegen das Straferkenntnis, gegen das Verbot an die Landesstelle recurrieren, Levst. (Pril., Nauk); p. se k vrhovnemu sodišču, DZ.
1189. prohibitīvən, -vna, adj. prepoveden, prohibitiv, Cig. (T.).
1190. propȗh, m. = prepih, der Luftzug, Cig. (T.), C., DZ., Vrt.
1191. proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
1192. pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.- Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.- Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
1193. prostoríšče, n. der Raum, Jan., C.; — das Locale, die Räumlichkeit, C., DZ.; prostorišča dejati v prepoved, die Benützung der Räumlichkeiten verbieten, Levst. (Nauk).
1194. prọ̑tiodgọ̑vor, m. die Replik, Jan. (H.).
1195. prọ̑tiugọ̑vor, m. der Gegeneinwurf, die Replik, Jan., nk.
1196. prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. ( Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.- Vest.).
1197. prstnína, f. das Erdgemüse: repa, korenje, krompir, pesa, Dol.
1198. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
1199. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
1200. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani