rep (101-200)

101. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
102. črẹ̑pəc, -pca, m. 1) dem. črep; — 2) der Dummkopf, Zilj.- Jarn. (Rok.).
103. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
104. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
105. črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
106. črepínast, adj. scherbenartig, Cig.
107. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
108. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
109. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
110. črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
111. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
112. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
113. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
114. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
115. črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
116. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
117. črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
118. črepúnja, f. die Scherbe, Dol.
119. črnorèp, -rę́pa, adj. 1) schwarzschwänzig, Cig., Jan.; — 2) mit dem Spitzbrand behaftet: pšenica je črnorepa, V.-Cig.
120. črnorę́post, f. der Spitzbrand (des Weizens), V.-Cig.
121. dołgorèp, -rę́pa, adj. langgeschwänzt, Cig., Jan.
122. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
123. dołgorę́pən, -pna, adj. = dolgorep, Cig.
124. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
125. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
126. drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.
127. drépati, -pam, -pljem, vb. impf. traben, Cig.
128. drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.
129. drę̑pšati, -am, vb. impf. = dremšati, jvzhŠt.
130. golorę̑pəc, -pca, m. der Kahlschwanz, Jan. (H.).
131. golorę̑pka, f. der Kahlschwanz, Cig., Jan.
132. grę́pa, f. = gruča, kepa, C., Notr.; — palica z grepo ali glavo na konci, Zv.; — pogl. greba.
133. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
134. hrę́panje, n. das Raspeln, Jarn., M.
135. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
136. hrepę̑n, m. = hrepenenje, Z., SlN.
137. hrepenẹ̑nje, n. die Sehnsucht, das Verlangen; — hrepenénje, Burg.
138. hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
139. hrepenẹ̑va, f. = hrepenenje, C.
140. hrepeník, m. die Lysimachie (lysimachia vulgaris), Poh.- Erj. (Torb.).
141. hrepenljìv, -íva, adj. sehnsuchtsvoll, sehnsüchtig, Cig.
142. hrepenljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, C.
143. hrepetȃnje, n. das Röcheln: h. (živali, katero kdo kolje), Vrtov. (Km. k.).
144. hrepę́tast, adj. = hüstelnd, SlGradec- C.
145. hrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. heiser sein, hüsteln, röcheln, keuchen, Jarn., C.
146. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
147. hrę́pniti, hrę̑pnem, vb. pf. ein Geräusch machen, wie wenn etwas zusammenstürzt, krachen, C., M.; schlagen: koga po glavi h., SlGosp.- C.
148. hrepóta, f. das Hüsteln, C.
149. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
150. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
151. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
152. izčrẹpováti, -ȗjem, vb. impf. = izčrepavati, Jan.
153. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
154. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
155. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
156. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
157. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
158. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
159. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
160. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
161. iztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) i. iz-, entbeben, Cig.; — 2) aufhören zu beben, Z.
162. kosmatorę̑pəc, -pca, m. der Rauhschwanz, Cig.; lisjak k., Bes.
163. kosmatorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit behaartem Schwanz, Cig.
164. kosorèp, -rę́pa, adj. mit gestutztem Schwanz, Jan., Mik.; k. pes, Jurč.
165. kosorèp, -rę́pa, m. mož s kratko suknjo (šaljivo), Rib.- M.
166. kosorę̑pəc, -pca, m. 1) ein Thier mit abgestutztem Schwanz: pes k., Jurč.; — 2) das Spielhuhn, Gor.- M.
167. kosorę́piti, -rę̑pim, vb. impf. den Schwanz stutzen, Jan.; ( pren.) k. besede, Worte stutzen, Levst. (Zb. sp.).
168. kosorę̑pka, f. ein weibliches Thier mit abgestutztem Schwanz, Jan.
169. košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
170. košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
171. kratkorèp, -rę́pa, adj. kurzschwänzig, Cig., Jan.
172. kratkorę̑pəc, -pca, m. kratkorepci, die Kurzschwänze ( zool.), Cig. (T.).
173. kratkorę́pən, -pna, adj. = kratkorep. Cig.
174. kratkorę̑pka, f. neka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
175. kratkorę̑pnik, m. der Kurzschwanz, Cig.
176. krẹ̀p, krẹ́pa, m. 1) = črep, C.; — 2) jäher Fels, C.
177. 1. krẹ́pa, f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid- Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.
178. 2. krẹ́pa, f. = kepa, die Erdscholle, der Schneeball, Jan., Šol., Ip., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
179. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
180. krẹpȃk, -pkà, adj. = krepek.
181. krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.
182. krẹ́past, adj. untersetzt, Črniče ( Goriš.).
183. krẹpȃtəc, -tca, m. na k. ("krpác") delati = na vse kriplje d., Lašče- Erj. (Torb.); pogl. krpac.
184. 1. krẹ́pati, -pam, vb. impf. ad 2. krẹ́niti, starr werden, C.
185. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
186. krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
187. krẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, das Labsal, Mur., Cig., Jan., nk.
188. krẹpčȃnje, n. das Stärken, die Labung.
189. krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
190. krẹpčȃva, f. die Stärkung, die Labung, Cig., C.
191. krẹpčíca, f. die Stärkung, C.
192. krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
193. krepéł, m. 1) = krepel f., Mur., Cig., Jan.; ptice se s krepelom ne lovijo, Npreg.- C.; — 2) krepeli, die Pflugnarbe, Dol.
194. krepẹ̑ł, f. der Prügel, Med., Polj., Zv.; — krepeli, zaničlj. o nogah in rokah, Dol.; svojih krepeli ne morem ugreti, Jurč.
195. krepẹ̑la, f. 1) = krepel, f., Rib.; — 2) pl. krepẹ̑le, majhen jarmič, Št.- Valj. (Rad).
196. krepeláti, -ȃm, vb. impf. s krepelom (ali krepeljo) zbijati: k. jabolka, Polj., Notr.
197. krepéłce, n. dem. krepelo, Let.
198. krepéłčič, m. dem. krepelec, Dol.
199. krepéłəc, -łca, m. der Holzprügel, der Knüttel; k. zagnati komu pod noge.
200. krepelẹ́ti, -ím, vb. impf. = prepeleti, flattern, M.; perotnica (na kolovratu) krepeli, Danj. (Posv. p.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani