redovnik (9)

1. redovník, m. der Ordensmann, der Mönch, Alas., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi: redǫ̑vnik.
2. soredǫ̑vnik, m. der Ordensgenosse, Cig.
3. celestīnəc, -nca, m. redovnik celestinskega reda, der Coelestiner, Cig.
4. karmelīt, m. der Karmeliter (redovnik), Jan.
5. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
6. minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.
7. piarīst, m. neki redovnik, der Piarist.
8. premonstratēnəc, -nca, m. neki redovnik, der Prämonstratenser, Jan.
9. razməníšiti, -ı̑šim, vb. pf. (einen Mönch) säcularisieren, Cig.; razmenišen redovnik, DZkr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani