rednik (53)

1. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
2. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
3. brezrę̑dnik, m. der Unordentliche, M., C.
4. črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
5. izgrę̑dnik, m. der Excedent, Jan. (H.), nk.
6. krẹ̑dnik, m. der Kreidestift, Jan. (H.).
7. malovrẹ̑dnik, m. = malovrednež, Mur., Cig.
8. naprẹ̑dnik, m. = naprednjak, Cig.
9. naredník, m. 1) der Veranstalter, Cig.; — der Verordner, Cig.; — 2) der Feldwebel, DZ., Nov., nk.; tudi: narę̑dnik.
10. obrę̑dnik, m. 1) das Rituale, Cig., Jan.; — 2) = obredar, der Ceremonienmeister, Cig., Jan.
11. oprẹ̑dnik, m. die Schürze, Jan.
12. pòdprẹ̑dnik, m. der Subprior, Let.
13. posrẹ̑dnik, m. 1) der Mittler, der Vermittler, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) die Scheren (taubes Zwischenmittel) ( min.), Cig. (T.).
14. pravdosrẹ̑dnik, m. der rechtliche Beistand, der Advocat, Cig., Jan., Vrtov., Zv.
15. prẹ̑dnik, m. 1) der Vormann, Jan.- Cig. (T.); — der Vorgänger, Cig., Jan.; — der Vorfahr, Cig., Jan., Pohl. (Km.); predniki, die Ascendenten, Cig. (T.); — 2) der Obere, Mur.; der Vorstand, Jan., Navr. (Kop. sp.); občinski p., Vrt.; der Prior, Cig., Jan.; — 3) die Schürze, Št.- Cig.; — 4) der Vorschuh, Str.
16. priredník, m. der Veranstalter, der Arrangeur, Jan. (H.).
17. prọ̑tivzporę̑dnik, m. das Antiparallelogramm ( math.), C., Cig. (T.).
18. razrę̑dnik, m. der Classenlehrer, der Ordinarius, Jan., nk.
19. souredník, m. der Mitredacteur, C., nk.
20. sprẹ̑dnik, m., pogl. sprednjik.
21. srẹ̑dnik, m. der Vermittler, Dict., Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Krelj, Schönl., Jap., Levst. (Pril.); srẹdník, Mur.; — der Schiedsmann, Meg., Dict.; (tudi stsl.).
22. srẹdnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Vermittleramt ausüben, C.
23. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
24. tretjerę̑dnik, m. = član tretjega reda svetega Frančiška, ZgD.
25. uredník, m. der Redacteur, Cig., Jan., nk.
26. vrẹdník, m. = zel, ki celi vred (bolezen), Lašče- Erj. (Torb.); — der Ehrenpreis (veronica chamaedrys), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), pod Kaninom- Štrek. (LjZv.).
27. vzporę̑dnik, m. das Parallelogramm, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Let.; — (krog) vzporednik, der Parallelkreis, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Jes.
28. zredník, m. der Erzieher, Cig., C.; ( nam. vzr-).
29. živinoredník, m. der Viehzüchter, Cig., Jan.
30. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
31. brižljìv, -íva, adj. = brižen: brižljivi spredniki, LjZv.
32. črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
33. drkáč, m. der Laufbursche: črednik ima dva mlada pomagača, eden je poganjač (Treiber), a drugi drkač, Notr.
34. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
35. obrę̑dnica, f. 1) ein liturgisches Lied, Jan. (H.); — 2) = obrednik 1), das Rituale, C.
36. odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.- Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
37. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
38. pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
39. pogonìč, -níča, m. der Viehtreiber, Svet. (Rok.), Vrt.; pos. črednikov pomočnik, Notr.; (pogonjič, Levst. [Nauk]).
40. predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.
41. prejnik, m. der Nagel, der die Wage an der Deichsel festhält, der Fährnagel, Cig.; ( nam. prednik?).
42. pripásati, -pȃšem, vb. pf. um den Leib binden, angürten; p. prednik, sich umschürzen, Cig.; p. si meč, sabljo, sich das Schwert umgürten; konju sedlo p., Cig.
43. redāktor, -rja, m. urednik, der Redacteur, Cig., Jan.
44. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
45. rejník, m. = rednik, Cig., Jan., C., Jurč.
46. slávən, -vna, adj. 1) berühmt, ruhmvoll, glorreich; slavni junaki, slavna smrt; slavni predniki; — 2) prunkvoll, herrlich, feierlich, Pracht-, Cig., Jan.; slavni obhod, der Prunkaufzug, Cig.; slavno v roko seči, feierlich den Handschlag geben, Levst. (Nauk).
47. sorȃvnik, m. der Parallelkreis, Cig.; pogl. vzporednik.
48. sprẹ̑dnjik, m. 1) der Vordermann, Mur., Jan.; — 2) der Vorgänger, Dict., Jan., C.; — der Vorfahr, der Vorahn, Cig., Jan., C., Schönl., Ravn.- Valj. (Rad), Burg., LjZv., Vrt.; — 3) der Vorgesetzte, V.-Cig., C.; — 4) das Vortuch, C.; — 5) der Anlaut ( gramm.), Jan.; — (največ "sprednik" pisano).
49. stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
50. stelce, f. pl. (?) dati kravo v stelce, t. j. tako v rejo dati, da tele in mleko ostane redniku, Radgona ( vzhŠt.).
51. tretjı̑nik, m. = pomagač čredniku, (tretjinek) Cig., Gor.- Z., Burg. (Rok.), Kres.
52. tretjíniti, -ı̑nim, vb. impf. 1) pasti tretjino krav, pomagač biti čredniku, Burg. (Rok.), Kres, Gor.; — 2) tretjo kop v vinogradu opravljati, vzhŠt.- C.
53. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani