red (2803)

1. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
2. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
3. rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
4. rẹdȃk, rẹ́dka, adj. = redek.
5. redákcija, f. uredništvo, die Redaction, Cig., Jan., nk.
6. redāktor, -rja, m. urednik, der Redacteur, Cig., Jan.
7. redár, -rja, m. der Polizeimann, C., nk.; — hs.
8. redárski, adj. polizeilich, Jan., nk.
9. redȃrstvən, -stvəna, adj. polizeilich, Polizei-, Jan. (H.).
10. redȃrstvọ, n. die Polizei, C., nk.
11. rẹ̑dati, -am, vb. impf. = rajdati, ridati, lenken, C., Dol.
12. rę̑dba, f. živinska r., die Viehzucht, C.
13. rẹ́dčenje, n. das Verdünnen, Cig.
14. rẹ́dčica, f. 1) das Netz im thierischen Körper: z. B. das Zwerchfell, die Magenhaut, C.; v redčico se salo povije, C.; — 2) eine leere Fläche (im Weingarten), C.
15. rẹ́dčina, f. 1) die Dünnheit, Cig.; — 2) eine baumarme Stelle im Walde, vzhŠt.; — eine rebenarme Fläche im Weingarten, C.
16. rẹdčíšče, n. = redčina 2), Jan. (H.).
17. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
18. rę̑dək, -dka, m. dem. red m.; die Reihe, die Zeile, Cig. (T.), nk.; — die Columne, Jan.; — hs.
19. rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
20. rę̑dən, -dna, m. = red f. 2) der Schwaden: delaš velik r., Ip.
21. rę́dən, -dna, adj. 1) Ordnungs-: rę̑dnọ število, V.-Cig.; redni številniki, Ordnungszahlwörter, Cig. (T.); — 2) ordentlich, regelmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.; redno, regelmäßig, Cig., Jan., nk.; — regulär: redna vojska, reguläre Truppen, Cig.
22. rədę́səlj, -slja, m. = rdeselj, C., Z.
23. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
24. redı̑, praep. c. gen. in gleicher Linie mit —, längs: redi ceste, polja, Tolm.
25. redíca, f. dem. red f.; eine kleine Reihe, Mur., Jan.; der Schwaden, Cig.
26. redíłən, -łna, adj. nährend, nahrhaft, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), nk.
27. redílj, m. = red f. 2), vrsta pokošene trave, Rihenberk- Erj. (Torb.).
28. redíłnost, f. die Nahrhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
29. redílọ, n. das Nahrungsmittel, Cig., M.; — der Nahrungsstoff, Jan., C.
30. 1. redı̑telj, m. der Ernährer, Mur., Jan., Danj.- Mik.; — der Pflegevater, Mur.
31. 2. redı̑telj, m. der Ordner, nk.
32. 1. redı̑teljica, f. die Ernährerin, Jan.
33. 2. redı̑teljica, f. die Ordnerin, Jan. (H.).
34. redítən, -tna, adj. nahrhaft, Guts.- Cig., Mur., Jan.
35. redı̑təv, -tve, f. die Ernährung, Cig. (T.).
36. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
37. 2. redíti, -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.- C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.- C., Mik.; r. stole, moste, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.- Valj. (Rad).
38. 3. rẹ́diti, -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
39. redı̑vəc, -vca, m. der Ernährer, Cig., Valj. (Rad); — der Pflegevater, Cig.
40. redı̑vka, f. die Ernährerin, Cig.
41. redı̑vọ, n. der Nahrungsstoff, C., Let.
42. rę̑dje, n. die Heuschwaden, Z.
43. rédkəv, -kve, f. der Rettig (raphanus sativus); — divja r., der Hederich (raphanus raphanistrum), Josch; — prim. stvn. retih, ratih iz lat. "radicem", Mik. (Et.).
44. rẹdkóba, f. die Dünnheit, Z.
45. rẹdkobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Jan., LjZv.
46. rẹdkobràd, -bráda, adj. dünnbärtig, Cig., Jan.
47. rẹdkobrádən, -dna, adj. = redkobrad, Cig.
48. rẹdkǫ̑ča, f. die Seltenheit, Habd.- Mik.
49. rẹ́dkọkrat, adv. selten.
50. rẹ́dkọkratən, adj. selten stattfindend, Bes.
51. rẹdkolàs, -lása, adj. dünnhaarig, Jan.; redkolasa glava, Levst. (Zb. sp.).
52. rẹdkolìst, -lísta, adj. mit spärlichen Blättern, dünnblätterig, Cig.
53. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
54. rẹ̑dkoma, adv. selten, Cig., Jan., C.; — prim. poredkoma.
55. rẹdkomèr, -mę́ra, m. die Barometerprobe, Cig. (T.), C.
56. rẹdkosẹ́ja, f. = redoseja, C., Hal.- C.
57. rẹ́dkost, f. 1) der Mangel an Dichte, die Dünnheit; — 2) die Seltenheit; — tudi: redkọ̑st.
58. rẹdkostę́brn, adj. fernsäulig, Cig.
59. rẹdkóta, f. = redkost.
60. rẹdkovẹ̑jast, adj. wenige Äste habend, Zora.
61. redkovnják, m. das Reibeisen für Rettig u. dgl., C.
62. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
63. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
64. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
65. rédkva, f. = redkev.
66. rȇdkvarica, f. das Rettigweib, Cig.
67. rédkvən, -kvəna, (-kəvna), adj. Rettig-, Jan. (H.); (redkvin, Cig., Jan.).
68. rédkvica, f. dem. redkva; 1) das Radieschen; — 2) die Rettigbirne, C.
69. rédkvišče, n. das Rettigfeld (nach der Ernte), Cig., Jan.
70. rę̑dle, adj. indecl. frisch, wacker, Trub., Dalm., Krelj; (redlih, Dict.); — prim. bav. radle, nem. redlich, Mik. (Et.).
71. 1. redníca, f. die Ernährerin; die Nährmutter, die Pflegemutter; — die Erzieherin, Cig., Jan.
72. 2. rę̑dnica, f. die Ordinate ( math.), C.
73. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
74. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
75. rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
76. rę́dnost, f. die Ordnungsmäßigkeit, die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.; r. poslovanja, die Ordnungsmäßigkeit der Geschäftsführung, DZ.
77. redoljúbən, -bna, adj. ordnungsliebend, Jan., nk.
78. redoljȗbje, n. die Ordnungsliebe, Jan., Bes.
79. redoljúbnost, f. die Ordnungsliebe, Cig. (T.), C., nk.
80. rę̑doma, adv. nach der Reihe, reihenweise, in der Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); ordnungsmäßig, nach der Ordnung, Cig., Jan.
81. rẹ́dos, m. = redoseja, Mur., SlGor.- C.; v redosu ali redoseji so činile coprnice različno žito in so pod redosom plesale, Kres.
82. rẹdosẹ́ja, f. eine große Reiter, um darin das Getreide von der Spreu zu reinigen.
83. redǫ́vən, -vna, adj. 1) Ordnungs-: redǫ̑vne kazni, Ordnungsstrafen, DZ.; — redovna števila, Ordnungszahlen, DZ.; — redovna vojska, die Linie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); redovna ladja, das Linienschiff, Cig., Jan., (po češ.); — 2) ordentlich, Jan., M., C.; ordnungsliebend, ogr.- C.; redovno, in der Regel, ogr.- Valj. (Rad); — 3) Ordens-, Cig., Jan.; redovno oblačilo, das Ordenskleid, Cig., M.; redovne šole, Zv.
84. redovı̑t, adj. regelmäßig, Z., Let., SlN.; — hs.
85. redǫ̑vje, n. coll. die Schwaden; trava leži v redovju; r. raztepati, trositi.
86. redovníca, f. 1) die Ordensfrau, die Ordensschwester, die Nonne, Cig., Jan.; tudi: redǫ̑vnica; — 2) der Schwaden, Cig., Jan., C., Notr., Polj.; trava leži v redovnicah, Cig.; redovnice trositi, Cig.
87. redovník, m. der Ordensmann, der Mönch, Alas., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi: redǫ̑vnik.
88. redovnı̑ški, adj. Mönchs-, Ordens-, Jan., nk.
89. redovnı̑štvọ, n. das Mönchthum, Jan.
90. redǫ́vnost, f. die Ordnungsmäßigkeit: r. v jedi in pijači, Slom.
91. rədrę́səlj, -slja, m. = rdreselj, Fr.- C.
92. rədrę́sən, -sna, m. = rdresen, Fr.- C.
93. redúkcija, f. prevajanje, die Reduction, Cig. (T.).
94. reduplikácija, f. podvojitev začetnega zloga, die Reduplication ( gramm.), Cig. (T.), nk.
95. redūta, f. neka vojaška utrdba, die Redoute, Cig.; (tudi = maskerada).
96. barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
97. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
98. bredénje, n. das Waten.
99. brȇdnja, f. das Waten, Cig.
100. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani