režati (19)

1. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
2. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
3. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
4. drę́žati, -ím, vb. impf. müßig dastehen, C., Z.; lauern, losen, aufpassen: kaj mi tako na govorice drežiš? C.
5. izprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern; priliko i., Cig.
6. narę́žati se, -ím se, vb. pf. 1) n. se komu, jemanden angrinsen; — (preprosto) tudi = nasmejati se, jvzhŠt.; — 2) des Schreiens satt werden.
7. oprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern, erlauschen, C., Svet. (Rok.).
8. predrę́žati, -ím, vb. pf. lauernd zubringen: p. noč, C.
9. preprę́žati, -ím, vb. pf. lauernd zubringen, durchlauern: nekaj ur p., Cig.
10. prę́žati, -ím, vb. impf. lauern, passen; mačka preži na miš; pes preži pri mizi, da bi kaj pograbil; p. na priliko, die Gelegenheit ablauern, Cig.; p. na koga, auf jemanden lauern, jemanden belauern; — bes. ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen); — ( pren.) krušne skrbi jim iz obraza preže, Ravn.- Valj. (Rad).
11. zaprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern, Cig.
12. zarę́žati, -ím, vb. pf. aufklaffen, Cig.; — die Zähne zu zeigen anfangen; z. na koga, nad kom, jemanden anfletschen; ( fig.) mit rauhen Worten anfahren; unwillig aufschreien; — z. se, ungeziemend auflachen.
13. drę̑žnja, f. langweiliger Mensch, C.; — prim. drežati.
14. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
15. obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
16. omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Malhinje pri Devinu- Erj. (Torb.).
17. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
18. šȗrtati, -am, vb. impf. = prežati ( n. pr. pri svatovščinah), Trst. (Let. 1876, 79.).
19. vogláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = 1. oglariti, na voglih stati in prežati, Polj.; schmarotzen (bei Hochzeiten u. dgl.), Cig., Jan.; v. pri ženitovanjskem gostovanju, Zv.; — 2) herumstreichen, bei der Nacht herumschwärmen, fensterln, M., Polj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani